Kako se določi obveznosti, ko je upravni organ te že opredelil na podlagi pravnomočne odločbe drugega organa (npr. upravna enota izda odločbo na podlagi odločbe gradbene inšpekcije), češ da so zavezanci za obveznost vsi lastniki dveh (ali več) parcel, ker so kot solastniki vsi kršili predpise (npr. postavitev črnogradnje)? Pri tem je bilo bilo kljub pritožbam in pridobljenim (geodetskim) izvedenskim mnenjem v postopku pravnomočno potrjeno, da so zavezanci za obveznost (npr. plačilo nadomestila za uzurpacijo prostora) vsi lastniki obeh zemljišč v skladu s pravnomočno odločbo gradbenega inšpektorja, izračunano v skupnem znesku glede na površino objekta kot celote, čeprav sta npr. dva zavezanca ugovarjala in dejansko poravnala samo obveznost, ki a) izhaja le iz površine dela objekta in to b) le njune parcele (kar pomeni cca petino celotne obveznosti). Kako sedaj izvesti izvršbo za preostale dele obveznosti oz. kako se v predlogu za izvršbo določi znesek oz. delež dolga za posameznega zavezanca, če je v izreku odločbe o obveznosti določenih več zavezancev brez navedbe sorazmerja obveznosti?

Kadar je v odločbi kot matičnem aktu oz. izvršilnem naslovu določeno, da so zavezanci določeni subjekti, skupaj ali po deležih obveznosti, teh obveznosti oz. legitimacije po odločbi nikakor ni mogoče spreminjati v izvršilnem postopku. Izvršilni postopek je namenjen izključno realizaciji določenega upravnopravnega razmerja po izvršljivi odločbi, čeprav se bi ugotovilo, da je prva morda nepravilna - tedaj se mora najprej, in to le v postopku z zakonsko določenimi pravnimi sredstvi, spremeniti temeljno odločbo. Izvršljivo odločbo je torej v javnem interesu ali na predlog upravičencev treba izvršiti, kot se glasi.

Glede na opis zadeve pa upravni organ ob izdaji odločbe ni ravnal pravilno, če je opredelil obveznost npr. dveh solastnikov ene od dveh parcel, kjer je prišlo do nastanka obveznosti, zgolj s skupno zavezo vseh solastnikov vseh (obeh) parcel. Kolikor je lastnina kot temelj pasivne stvarne legitimacije jasna in opredeljena na določen del (eno parcelo), tedaj se mora odmeriti na ta način, ne nerazdelno (torej npr. določiti nadomestilo za uzurpacijo za parcelo A lastnikom te parcele, posebej pa, čeprav v istem aktu, pa nadomestilo, ki ga morajo plačati lastniki parcele B, upoštevaje velikost A in B; ali se pri tem odmeri obveznost na le funkcionalni del objekta ali celotno parcelo, pa je stvar področnega zakona, ne procesna dilema).

Glede vprašanja legitimacije - razen če bi področni zakon tako določal, kar v dani situaciji ne - upravni organ tudi ni vezan na odločbo drugega organa, čeprav je ta pravnomočna. Vsak organ namreč deluje v okviru svojih pristojnosti za določen namen (svojih) postopkov, zato je lahko legitimacija v enem postopku za isto dejansko stanje (črnogradnja v okviru inšpekcijskega nadzora) drugačna kot v drugem tipu postopka (legalizacije črnogradnje in odmere nadomestila za uzurpacijo prostora).

V danem primeru je tako glede na opis stanja treba oz. možno hkrati izvesti dvoje: a) izpodbijati (glede na dokončnost v upravnem sporu ali tudi npr. z razveljavitvijo odločbe po nadzorstveni pravici, gl. drugi odstavek 274. člena ZUP) spodbijati temeljno odločbo o določitvi obveznosti po višini glede na posamične zavezance in b) izvesti izvršbo na neporavnan del obveznosti po veljavni odločbi. Kolikor bodo stranke v prvem delu (a) uspele, se bo naknadno izvedlo vračilo izterjane obveznosti (po b)), če je ta prekoračila novo odmerjeno, kot določa prvi odstavek 293. člena ZUP.