Na kakšen način se izvede podaljšanje veljavnosti odločbe (ali z izdajo nove odločbe ali sklepa), če prva velja dve leti, pri tem pa ima vložnik v skladu s področnimi predpisi možnost zaprositi za podaljšanje njene veljavnosti, in sicer dvakrat za največ eno leto?

V navedenem primeru je potrebno upoštevati pravila področne materialne zakonodaje, če se podlaga za podaljšanje veljavnosti odločbe nahaja v njej, kajti podaljšanje veljavnosti odločbe po ZUP ni mogoče. Stranka lahko po ZUP poda le novo vlogo (125. člen ZUP), s katero želi podaljšati dodeljeno pravico. Nova vloga pomeni začetek novega upravnega postopka in s tem izdajo nove samostojne odločbe, s katero se določijo nove pravice in drugi pogoji.

V navedenem primeru se torej izda odločbo in ne sklep, saj se s sklepom odloča o vprašanjih, ki se tičejo postopka (prvi odstavek 226. člena ZUP), ali o vprašanjih, ki se kot postranska pojavijo v zvezi z izvedbo postopka in se o njih ne odloča z odločbo (drugi odstavek 226. člena ZUP). Pri vprašanjih iz prvega odstavka 226. člena ZUP gre predvsem za vprašanja, ki se tičejo začetka postopka (npr. sklep, s katerim se zavrže nedopolnjena pomanjkljiva vloga – 67. člen ZUP), dalje vprašanja, ki se nanašajo na potek postopka (npr. sklep o prekinitvi postopka – 153. člen ZUP) ali pa na ustavitev postopka (npr. sklep o ustavitvi postopka zaradi umika zahteve – prvi odstavek 135. člena ZUP). Vprašanja iz drugega odstavka 226. člena ZUP se npr. nanašajo na vprašanje povračil stroškov postopka - tretji odstavek 119. člena ZUP (glej Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 693– 694).

Na podlagi prvega odstavka 138. člena ZUP je potrebno še pred izdajo odločbe ponovno na novo ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in stranki omogočiti, da uveljavi in zavaruje svoje pravice in pravne koristi. Pri tem mora uradna oseba, ki vodi postopek, poskrbeti, da nevednost in neukost stranke nista v škodo pravic, ki ji gredo po zakonu (7. člen ZUP).