Kako naj ravna organ, če bi bilo potrebno spremeniti izrek začasne odločbe (npr. zaradi poteka časa določiti drug kraj namestitve otroka)?

Ali naj izda novo začasno odločbo ali dopolnilno odločbo?

Začasna odločba se izda, če je glede na okoliščine primera neogibno potrebno, da se še pred koncem postopka izda odločba, s katero se začasno uredijo posamezna vprašanja ali razmerja, na podlagi podatkov, ki obstajajo takrat, ko se začasna odločba izda. V taki odločbi mora biti izrecno navedeno, da je začasna (prvi odstavek 221. člena ZUP). Začasna odločba mora imeti vse sestavne dele po 210. členu ZUP. Namen začasne odločbe je začasno priznati določeno pravico ali naložiti obveznost, ker bi s čakanjem za stranko ali za tretje osebe lahko nastale hujše posledice (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, 194).


Začasni odločbi sledi glavna odločba, ki začasno odločbo razveljavi, kar se stori v posebni točki izreka, pri čemer začasna odločba vedno velja nič manj in nič več kot do izdaje odločbe o glavni zadevi (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 615-616). Ker začasna odločba velja, dokler ni izdana odločba o upravni zadevi v glavni zadevi po končanem postopku (3. odstavek 221. člena ZUP), izdaja začasne odločbe ne pomeni, da je o upravni zadevi že odločeno (sicer z drugega področja, a gl. sodbo Upravnega sodišča RS, št. III U 279/2009 z dne 13. 1. 2011).

Po ZUP torej ni predvideno, da bi se začasno odločbo, s katero so že vzpostavljene določene pravice in obveznosti, nadomeščalo z novo začasno odločbo. Znotraj istega postopka tudi ni možno, da bi že določeno razmerje urejali z več začasnimi odločbami. Pravice in obveznosti, ki so že vzpostavljene z začasno odločbo, se ne morejo spreminjati z novo začasno odločbo. Lahko pa se izda nova začasna odločba, ki bo uredila pravice in obveznosti stranke, ki s prvo še niso bile določene - v tem smislu bi taka začasna odločba bila "dopolnilna" (v narekovaju zato, ker se "prava" dopolnilna odločba se namreč izda v povezavi z delno odločbo - gl. 219. člen ZUP ter Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 194).


Problem bi lahko nastopil v primeru, ko bi bilo izvrševanje začasne odločbe zaradi področnih predpisov časovno omejeno, časovna omejitev pa v izreku začasne odločbe ne bi bila določena (npr. namestitev otroka v kriznem centru najdlje za tri tedne). Če bi bila časovna omejitev določena, bi šlo za t .i. temporarno odločbo (gl. npr. sklep Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 671/2003 z dne 12. 7. 2006). V takem primeru bi bilo treba izdati sklep o ustavitvi postopka (135. člen ZUP), v katerem bi razveljavili začasno odločbo ter hkrati uvesti nov postopek in takoj izdati novo začasno odločbo (npr. o namestitvi otroka v rejniško družino; prim. s sodbo Upravnega sodišča RS, št. II U 318/2010 z dne 12. 4. 2012).