Rešen primer
Št. 89
Zadeva: Pisna izjava kršitelja kot (nepopolna) vloga po ZUP
Datum odgovora: 31. 5. 2009, pregled 27. 11. 2022 Status uporabnika: -
Vprašanje
Ali veljajo določbe 67. člena ZUP tudi za pisno izjavo kršitelja, ki bi jo obravnavali kot vlogo stranke v prekrškovnem postopku; torej se nepopolno izjavo zavrže s sklepom?
Odgovor
Pisna izjava kršitelja v prekrškovnem postopku po naravi zadeve, torej prekrškovnega postopka, ne more imeti statusa vloge oz. zahtevka, ki je opredeljen po 66. členu ZUP in 129. členu ZUP, saj se prekrškovni postopek uvede in vodi po uradni dolžnosti in v načelu proti interesom stranke (kršitelja). Zato se določbe Zakona o prekrških (ZP-1, Ur. l. RS, št. 29/11 in novele) o rabi ZUP glede vlog (58. člen ZP-1) tolmačijo le smiselno; z določenih vidikov za izjavo kršitelja veljajo določbe ZUP o vlogi, določene pa ne.
Drugi odstavek 54. člena ZP-1 navaja, da prekrškovni organ pred izdajo odločbe o prekršku kršitelja, ki se ob ugotovitvi ali obravnavanju prekrška ni mogel izjaviti o prekršku in ni mogel biti poučen o pravicah iz tega odstavka, pisno obvesti o prekršku in pouči, da se lahko pisno izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška v roku petih dni od prejema obvestila ter da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bo več mogel uveljavljati.
Kršitelj ima pravico, da se izjavi še pred odločitvijo prekrškovnega organa v postopku, ki se vodi zoper njega. Vendar samo zaradi tega pisna izjava nima statusa vloge kot zahtevka, da bi organ obravnaval takšno vlogo kot nepopolno in zato pisno izjavo zavrgel kot nepopolno vlogo. Kršitelju mora biti odobrena možnost izjave na podlagi poziva prekrškovnega organa. 59. člen ZP-1 določa, da je zoper odločbo o prekršku, ki jo je na prvi stopnji izdal prekrškovni organ po hitrem postopku, možna vložitev zahteve za sodno varstvo tudi, če bi organ kršil načelo zaslišanja, torej da kršitelju ne bi bilo mogoče izjaviti se. Vendar je treba ločiti, da mora organ kršitelju nuditi možnost izjave, od forme izjavljanja. Sama izjava kršitelja pa po naravi stvari ne glede na obličnost in čas izjave v postopku nikakor ne more imeti pravne narave, kot jo ima zahteva v upravnem postopku, torej je ni mogoče zavreči zaradi nepopolnosti po 67. členu ZUP.
Drugi odstavek 54. člena ZP-1 navaja, da prekrškovni organ pred izdajo odločbe o prekršku kršitelja, ki se ob ugotovitvi ali obravnavanju prekrška ni mogel izjaviti o prekršku in ni mogel biti poučen o pravicah iz tega odstavka, pisno obvesti o prekršku in pouči, da se lahko pisno izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška v roku petih dni od prejema obvestila ter da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bo več mogel uveljavljati.
Kršitelj ima pravico, da se izjavi še pred odločitvijo prekrškovnega organa v postopku, ki se vodi zoper njega. Vendar samo zaradi tega pisna izjava nima statusa vloge kot zahtevka, da bi organ obravnaval takšno vlogo kot nepopolno in zato pisno izjavo zavrgel kot nepopolno vlogo. Kršitelju mora biti odobrena možnost izjave na podlagi poziva prekrškovnega organa. 59. člen ZP-1 določa, da je zoper odločbo o prekršku, ki jo je na prvi stopnji izdal prekrškovni organ po hitrem postopku, možna vložitev zahteve za sodno varstvo tudi, če bi organ kršil načelo zaslišanja, torej da kršitelju ne bi bilo mogoče izjaviti se. Vendar je treba ločiti, da mora organ kršitelju nuditi možnost izjave, od forme izjavljanja. Sama izjava kršitelja pa po naravi stvari ne glede na obličnost in čas izjave v postopku nikakor ne more imeti pravne narave, kot jo ima zahteva v upravnem postopku, torej je ni mogoče zavreči zaradi nepopolnosti po 67. členu ZUP.
Kategorije
1.2 Ne/raba ZUP v neupravnih javnopravnih zadevah (šolstvo, prekrški) 3.1 Vloge in jezik
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glejte Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.
Kontakt
O projektu
Sledite nam
Upravna svetovalnica 2024. Vse pravice pridržane.
Politika piškotkov