Vlogo vloži neupravičena oseba (npr. odsvojitelj nepremičnine, namesto njen pridobitelj). Ali lahko uradna oseba vlagatelja pozove, naj naknadno predloži pooblastilo za vložitev vloge, ali pa jo mora zavreči, ker je ni vložila upravičena oseba?

Vloga so kakršnakoli sporočila (in dejanja) stranke oziroma drugih oseb, s katerimi se le-ti obračajo k organu. Poznamo več vrst vlog glede na vsebino oziroma cilj, ki ga vloga zasleduje (zahtevki, pritožbe, prošnje,itd.). Vloga se lahko vloži v pisno ali elektronski obliki, podpisana z varnim elektronskim podpisom, lahko pa se vloži tudi ustno na zapisnik pri upravnem organu (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 104-105). Vloga mora imeti vse, kar je potrebno, da jo organ lahko obravnava. Za vse vloge so določene minimalne potrebne sestavine, te so (66. člen ZUP):
1. ime in priimek in naslov vlagatelja, njegovega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca.
2. organ, kateremu se vloga pošilja
3. opredeljen zahtevek (kaj vložnik uveljavlja)
4. podpis vložnika.
K vlogi ni potrebno prilagati potrdil, izpiskov in drugih podatkov iz uradnih evidenc, te si namreč priskrbi organ, ki je za zadevo pristojen, po uradni dolžnosti (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 105; tretji odstavek 66. člena ZUP).

Razmerje med stranko (pooblastiteljem) in pooblaščencem temelji na medsebojnem dogovoru. Pooblastilo za zastopanje stranke v postopku se lahko da v dveh oblikah, pisno v obliki zasebne listine ali ustno na zapisnik, ki ima značaj javne listine (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 220).

Organ po prejemu najprej preveri, ali vloga vsebuje vse predpisane sestavine (popolnost vloge - 66. člen ZUP in 67. člen ZUP), nato sledi preizkus po 129. členu ZUP. V skladu z 2. točko prvega odstavka 129. člena ZUP organ vlogo zavrže, če vložnik v vlogi ne uveljavlja svoje pravice ali pravne koristi ali če ne more biti stranka postopka.

Vprašanje je, ali lahko organ namesto zavrženja vloge vlagatelja pozove, naj naknadno vloži pooblastilo za vložitev take vloge? Menimo, da lahko, a pod pogojem, da je iz dejanja jasno razvidno, da ni opravljeno v lastnem imenu in za lastno korist, ampak v imenu in za korist nekoga drugega (tj. upravičene osebe - stranke postopka; v nasprotnem primeru je treba vlogo po 129. členu ZUP zavreči). S takim dejanjem namreč ne bi bile prizadete pravice osebe, ki bi dejansko morala vložiti vlogo (npr. odobritev pravnega posla je v njenem interesu; poleg tega bi v določeni situaciji tako ravnanje celo zavarovalo pravice te osebe, saj bi sicer lahko potekel rok). Naknadno pooblastilo za že opravljena dejanja v postopku je predvideno tudi po ZUP. Le-ta loči dve situaciji:

*ravnanje osebe, ki je član družine stranke ali njenega gospodinjstva, oseba, ki je pri njej zaposlena ali pa kdo drug, če jo organ pozna in ne dvomi o obstoju in obsegu pooblastila (četrti odstavek 55. člena ZUP);

*ravnanje druge osebe (peti odstavek 55. člena ZUP).


V prvem primeru ZUP celo izrecno ureja primer, ko taka oseba zahteva uvedbo postopka - v tem primeru zahteva uradna oseba od nje, naj predloži v določenem roku naknadno pooblastilo.

V drugem primeru pa v ZUP ni določeno, za katera dejanja se to pravilo nanaša. V skladu s stališči teorije (gl. npr. Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 221) peti odstavek 55. člena ZUP predstavlja širitev možnosti začasnega zastopanja stranke brez pooblastila (iz četrtega odstavka 55. člena ZUP), pri čemer lahko taka oseba opravi vsa dejanja (torej tudi zahteva uvedbo postopka) - seveda pa organ takega dejanja ni dolžan dovoliti. Če pa to dovoli, stranki naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo in v njem izkaže odobritev že opravljenih procesnih dejanj. Do predložitve pooblastila ni dovoljeno izdati odločbe. Če po izteku roka pooblastilo ni predloženo oziroma v pooblastilu ni izkazana odobritev že opravljenih procesnih dejanj, se opravljena dejanja ne upoštevajo (Jerovšek et. al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 220-221).