Stranka se je pritožila na odločbo prvostopenjskega organa. Drugostopenjski organ je pritožbi ugodil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. V odločbi je bilo odrejeno, da mora organ prve stopnje brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve izdati novo odločbo oziroma sklep. Pravni pouk odločbe druge stopnje je določal, da je ta odločba v upravnem postopku dokončna in zoper njo ni več možna pritožba, možen pa je sodni spor v 30 dneh po vročitvi odločbe (tj. socialni spor).

Organ prve stopnje je izdal novo odločbo, stranka pa se je nanjo pritožila in v pritožbi tudi navedla, da je sprožila sodni spor zoper prej navedeno odločbo drugostopenjskega organa. V kolikor je bil sprožen sodni spor ali je prav, da je organ prve stopnje izdal odločbo in ali se lahko pritožbo, ki jo je stranka podala na odločbo prvostopenjskega organa odstopi drugostopenjskemu organu?

Pravico do pritožbe in nadalje sodnega varstva glede zakonitosti posamičnih upravnih aktov zagotavljata 25. in 157. člen Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in revizije). Pravno varstvo v obliki pritožbe je hkrati eno izmed temeljnih načel upravnega postopka, kot opredeljeno v 13. členu ZUP. Zaradi učinkovitosti pravnega varstva je med drugim pomembno vprašanje devolutivnosti oz. kateri organ je pristojen pri presoji pravnih sredstev in obnovljenih postopkih.

Če drugostopenjski organ pritožbi ugodi, lahko vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek, kolikor oceni, da bo pomanjkljivosti postopka lažje, hitreje in bolj ekonomično (prim. 14. člen ZUP) odpravil organ prve stopnje. Hkrati je dolžan organ druge stopnje s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, v čem je treba dopolniti postopek. Prvostopenjski upravni organ mora slediti zahtevam organa druge stopnje in izdati novo odločbo (tretji odstavek 251. člena ZUP). V tem primeru ne gre več za popolno samostojnost organa prve stopnje pri odločanju v zadevi (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 683). V primeru, da organ prve stopnje ob ponovnem odločanju ne sledi opozorilom o potrebni dopolnitvi postopka in ne ravna v skladu z odločbo organa druge stopnje, organ druge stopnje ob ponovni obravnavi pritožbe reši zadevo sam (četrti odstavek 251. člena ZUP).

Vrnitev v ponovno odločanje s strani drugostopenjskega organa na prvo stopnjo ni mogoča brez hkratne odločitve o odpravi izpodbijane odločbe, saj prvostopenjski organ sicer sploh ne bi mogel (znova) odločati o zadevi, o kateri je že (bilo) odločeno. Zato je vsaka vrnitev v ponovno odločanje nujno vezana na istočasno odpravo. Naloga organa prve stopnje je torej, da izda v novem postopku novo prvostopenjsko odločbo, ki pravno gledano nima značaja nadomestne odločbe po 242. členu ZUP. Zato zanjo veljajo vsa siceršnja pravila glede pritožbe zoper odločbo prve stopnje, kot bi bila v tej zadevi odločba izdana prvič, ne že v na podlagi prvotne utemeljene pritožbe obnovljenem postopku. Če je pritožba zoper novo odločbo npr. prepozna, jo organ prve stopnje zavrže s sklepom. Če pa pritožba prestane formalni preizkus, organ prve stopnje posreduje (novo) pritožbo pristojnemu organu druge stopnje (245. člen ZUP).

Pravila v socialnem sporu so sicer nekoliko drugačna kot v upravnem sporu. Tu se Zakon o upravnem sporu(ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/06 in novele) ne uporablja, temveč - glede na določbe Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04 in novele) - zakon, ki ureja pravdni postopek. Kot procesna predpostavka za začetek socialnega spora je določen dokončen upravni akt ali dejstvo, da upravni akt ni bil izdan in vročen v zakonitem roku (63. člen ZDSS-1). Zato odločbe, ki vrne zadevo v ponovno odločanje, ni dovoljeno izpodbijati pred sodiščem.

Organ druge stopnje je tako očitno podal v svoji odločbi o odpravi prve odločbe in vrnitvi v nov postopek napačen pouk o pravnem sredstvu. A tudi glede na napačni pouk je potrebno slediti usmeritvi ministrstva in izdati novo odločbo (kar je organ prve stopnje očitno pravilno storil). Prav tako se pritožbo zoper (novo) odločbo v danem položaju odstopi organu druge stopnje, tj. brez odlašanja, najpozneje v 15 dneh (Grafenauer in Breznik, Upravni postopek in upravni spor, 2005, str. 396), če seveda ne bo izdana nadomestna odločba (o tem gl. npr. sodbo VDSS, št. Psp 686/2009).