Upravni organ je izdal odločbo, katera je bila kasneje popravljena s sklepom o popravku odločbe. Kako je treba razumeti zadnji stavek prvega odstavka 223. člena ZUP: "popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, pa učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravku"? Iz teorije izhaja razlaga, da gre za popravek, ki je za stranko neugoden, iz razlage zakonskega teksta pa je mogoče razumeti, da je za stranko neugodna prvotna odločba in ne njen popravek? Kdaj začne teči rok za vložitev tožbe v tem primeru, ali od vročitve odločbe, ali od vročitve sklepa o popravku te odločbe?

Ali je zoper sklep o popravi pomote mogoč upravni spor?

Kot izhaja iz teorije, sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih številkah, pisne ali računske napake in druge očitne pomote v odločbi in sklepu, v kateremkoli sestavnem delu (ne le izreku). O popravi se izda sklep o popravi odločbe ali sklepa. Zoper sklep, s katerim se popravi odločba ali sklep ali zavrne predlog za popravo, je dovoljena pritožba. Sklep o popravi odločbe učinkuje od dneva, ko je bila izdana odločba, ki se popravlja, če je popravek za stranko ugoden. Če je popravek za stranko neugoden, učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravi glede na 223. člen ZUP. Če je popravek odločbe v primeru nasprotnih strank za eno ugoden, za drugo pa neugoden, učinkuje za naprej, razen če bi bila brez učinka za nazaj pravica brezpredmetna (po Jerovšek, Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 196).

Sodna praksa pri razlagi zadnjega stavka prvega odstavka 223. člena sicer ni jasna oz. enotna (prim. sodbo in sklep Upravnega sodišča št. I U 1752/2011, 6. 3. 2012 (točka 11) in sklep Upravnega sodišča št. I U 771/2011ter sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 734/2005, 1. 7. 2009 (točka 11)).

Glede razlage zakonskega teksta se vendar postavljamo na stališče, da ga je treba razumeti v luči "učinka" popravka na odločbo. Če gre za odločbo, ki enako ni bila ugodna tako pred popravkom kot po njem (torej ohranja enako stanje), učinkuje od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba (ex tunc - začetek teka roka za vložitev tožbe od dneva vročitve odločbe). Če pa gre za odločbo, ki postane za stranko neugodna po popravi, pa učinkuje za naprej od vročitve sklepa o popravku (ex nunc - začetek teka roka za vložitev tožbe od vročitve sklepa). Primer za slednji položaj bi bil recimo popravek odločbe v pouku o pritožbi, če bi bil prvotno napačno naveden rok za pritožbo v odločbi npr. 55 ali 5 dni namesto zakonitih 15 dni od vročitve (ali gre za primer, ki stranki položaj poslabša s krajšim ali daljšim pritožbenim rokom, je odvisno od tega, ali je odločba za stranko ugodna ali ne - ker izvršljivost nastopi praviloma šele po izteku pritožbenega roka, bo npr. pri naložitvi obveznosti za stranko poslabšanje, če se pritožbeni rok skrajša). Torej bi pravilni 15 dnevni rok začel teči šele od vročitve sklepa o popravku.

Sodna praksa sicer opozarja na napačno ekstenzivno razlago možnosti popravkov, saj se 223. člen ZUP nanaša le na pisne in računske pomote in s sklepom o popravi ni mogoče odločati dopolnilno ali drugače. S popravo tehnične napake se ne ustvarja ničesar novega in se tudi ne dopolnjuje odločba; s popravo se doseže samo to, da odločba izraža stanje, kot je bilo ugotovljeno, saj se popravlja pomotni zapis stvarno izjavljene volje organa. Ni možen popravek pravnih pomot (nepravilna uporaba materialnega prava), take napake se izpodbijajo izključno s pravnimi sredstvi. Npr. napačno označene parcele ni mogoče šteti za tehnično pomoto, saj bi se s popravkom poseglo v pravno situacijo, ki jo je ustvarila odločba; zato je tako odločbo treba izreči za nično zaradi pravne in dejanske neizvršljivosti po 3. točki 279. člena ZUP (sodba VS RS I Up 984/99) (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 623).

Zoper sklep o popravi je dovoljena pritožba, skladno s pravili ZUP o dovoljenosti pritožbe zoper sklep, tj. izrecna določitev pravice do pritožbe zoper sklep v zakonu in dovoljenost pritožbe zoper odločbo organa, ki je sklep izdal (glej prvi in drugi odstavek 258. člena ZUP; glej tudi primer Popravljanje napak v odločbi po vložitvi tožbe v upravnem sporu in zoper akte druge stopnje). Ker sklep o popravku pomote ne sme vplivati na pravni položaj stranke, ki ji je bila z odločbo priznana pravica ali pravna korist oziroma naložena obveznost, npr. popravek pisne - tipkarske pomote (npr. v priimku Kopač, namesto pravilno Kovač) ne vpliva na nastanek pravice ali obveznosti oziroma izvršljivosti odločbe. Ne glede na pisno pomoto stranka izvršuje pravico ali pravno korist oziroma je zavezana izpolniti obveznost glede na nastanek izvršljivosti odločbe, ki je sicer obremenjena s pomoto. Popravek pomote tudi ne pomeni, da imajo osebe s položajem stranke ponovno možnost izpodbijanja odločitve s pravnimi sredstvi ali pred sodiščem. Kot navedeno bi bilo to dopustno le, če bi popravek pomote spremenil konkretno odločitev, kar pa presega zakonite možnosti popravljanja pomot. Pritožba zoper sklep o pomoti je torej dopustna predvsem v tem smislu, če bi organ izdajatelj presegel mandat popravka - ali celo znova narobe popravil prvotno napako.

Po 5. členu ZUS-1 pa je upravni spor možen zoper procesne sklepe le, če postopek ustavijo, končajo ali obnovijo, ne le popravijo odločbo. Zoper zadevni sklep o popravku torej upravni spor po uveljavitvi ZUS-1 od leta 2007 ni (več) možen.