Stranka je v letu 20xx uveljavljala pridobitev denarne pravice (npr. državne štipendije). Pravica ji je bila dodeljena. Upravni organ je zaradi spremembe zakonodaje začel s pregledom starejše dokumentacije in ugotovil, da stranka takrat ni izpolnjevala pogojev za pridobitev pravice (npr. ni opravila letnika, za katerega je v takratnem šolskem letu prejemala štipendijo). Na podlagi področnega zakona ji je bila izdana odločba (5 let po prenehanju pridobitve pravice), v kateri je stranki določeno, da pravno razmerje preneha, stranka pa je dolžna vrniti neupravičeno prejete zneske. Stranka je najprej podala prošnjo za odpis dolga, nato pa prošnjo umaknila in ugovarjala zastaranje. Skladno s pravili obligacijskega prava je splošni zastaralni rok 5 let od trenutka, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. Ali lahko upravni organ po 5 letih izda odločbo o prenehanju in vračilu denarne pravice, čeprav področni zakon določa, da se lahko začne postopek preverjanja upravičenosti pridobitve pravice v roku 3 let od prenehanja pravice?

Skladno s 3. členom ZUP velja pravilo subsidiarnosti, ki določa, da se lahko posamezna vprašanja postopka na posameznih upravnih področjih uredijo drugače kot po ZUP, če to terjajo potrebe določenega področja. Drugače urejena procesna pravila področne zakonodaje se uporabljajo primarno, za vsa ostala postopkovna vprašanja pa še naprej podrejeno velja ZUP.

V zvezi s porabo javnih sredstev (kot je na primer pravica do državne štipendije) in zastaranjem ne veljajo splošne določbe obligacijskega prava (konkretno 346. člen Obligacijskega zakonika, Ur. l. RS, št. 83/01 in novele), temveč velja posebna ureditev po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev(ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/10 in novele). Skladno s 3. členom ZUP se v zvezi s postopkom o ugotavljanju upravičenosti do javnih sredstev primarno uporabljajo procesne določbe omenjenega področnega zakona. Skladno s prvim odstavkom 43. člena ZUPJS lahko upravni organ v treh letih po prenehanju pravice iz javnih sredstev po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti do pravice iz javnih sredstev, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o upravičenosti do pravice iz javnih sredstev. V takem primeru izdano odločbo o pridobljeni pravici razveljavi oz. odpravi (in določi vračilo neupravičeno prejetih sredstev, glej 44. člen ZUPJS). V konkretnem primeru je minilo več kot 3 leta (konkretno 5 let) od prenehanja pravice, zato upravni organ postopka sploh ne bi smel začeti, izdana odločba pa je nezakonita. Poseganje v že izdano, a nezakonito odločbo je (v dani situaciji) možno le s pravnimi sredstvi, v zakonsko predpisanih rokih - naj gre za pravna sredstva po ZUP ali področnem zakonu.