Ali je glede na določila ZUP mogoče določiti za skupnega predstavnika v upravnem postopku skrbnika za posebni primer, ki ga določa Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih?

Ali bi bilo po ZUP dopustno s sklepom določiti dva skupna predstavnika, če v postopku sodeluje veliko število strank s kontrarnimi zahtevki, ki se po svojih interesih delijo na dva pola?

Postopek mora teči tako, da se optimalno omogoči temeljna načela po ZUP, zlasti varstvo javne koristi in pravic oziroma pravnih interesov strank (gl. 6. člen ZUP in 7. člen ZUP), ob tem pa zagotoviti, da postopek teče in se zaključi tudi ekonomično (14. člen ZUP). Temu služi tudi institut skupnega predstavnika, kot ga določa 52. člen ZUP, ali analogni skupni pooblaščenec.

Stranke, ki v upravnem postopku nastopajo skupaj v isti upravni zadevi in z istimi zahtevki, morajo navesti, katera od njih bo nastopala kot njihov skupni predstavnik, ali pa postaviti skupnega pooblaščenca. Skupni predstavnik ali skupni pooblaščenec sta zastopnika vseh strank, vendar je skupni predstavnik ena izmed strank, skupni pooblaščenec pa oseba, ki ni udeležena kot stranka v tem postopku. Postavitev skupnega predstavnika oziroma skupnega pooblaščenca je v interesu samih strank, ker je treba voditi postopek ekonomično, da stranke čim prej pridejo do rešitve svoje zadeve. Strankam, ki tega ne storijo, lahko organ tudi s sklepom naloži, da v določenem roku navedejo, katera od njih jih bo predstavljala, ali pa postavijo skupnega pooblaščenca. Če stranke ne upoštevajo takega sklepa, lahko skupnega predstavnika oziroma skupnega pooblaščenca določi organ, ki vodi postopek. Skupni predstavnik oziroma pooblaščenec obdržita to lastnost vse do dotlej, dokler stranke ne postavijo drugega (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 186).


Postavitev (po strankah) ali določitev (po organu) skupnega predstavnika oziroma skupnega pooblaščenca ne vpliva na pravice, ki jih imajo stranke v postopku. Vsaka stranka, kljub postavitvi ali določitvi skupnega predstavnika, obdrži pravico samostojno vlagati pritožbe in uporabljati druga pravna sredstva (tretji odstavek 56. člena ZUP) ter tudi drugače nastopati kot stranka v postopku, dajati izjave in predloge itd., vendar pa mora procesna dejanja opravljati v rokih, ki tečejo za skupnega predstavnika (četrti odstavek 56. člena ZUP). Vendar pa strankam, ki v upravnem postopku nastopajo skupaj v isti upravni zadevi z nasprotujočimi si zahtevki, ni mogoče določiti skupnega predstavnika oziroma skupnega pooblaščenca. Takšnega predstavnika oziroma pooblaščenca torej ni mogoče določiti strankam v kontradiktornih upravnih zadevah in tudi ne strankam, ki jim v postopku organ postavlja istovetne obveznosti (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 186 - 187 in gl. na US poseben primer o tem).

V skladu z Družinskim zakonikom (DZ, Ur. l. RS, št. 15/17 in novele) lahko center za socialno delo varovancu postavi posebnega skrbnika (gl. 267. člen DZ in na US poseben primer o tem).


Strankam, ki v postopku nastopajo z nasprotujočimi si zahtevki, torej ni mogoče določiti skupnega predstavnika. Ne vidimo pa normativnih zadržkov, da organ ne bi postavil več skupnih predstavnikov, če za to obstajajo utemeljeni primeri: npr. če na aktivni in pasivni strani sodeluje več strank, če več strank prebiva v istem kraju ipd. ter da med konkretnimi strankami (delom vseh), ki jih zastopa eden skupnih predstavnikov, ni nasprotnih interesov.

Organ pa kot skupnega predstavnika več strankam ne more določiti skrbnika ene izmed strank. Kot omenjeno, je skupni predstavnik lahko ena izmed strank, ne pa (zakoniti ali pogodbeni) zastopniki ene izmed strank. Slednji nima položaja stranke, niti ni v nobenem pravnem razmerju z ostalimi strankami, saj izvršuje le zakonite pristojnosti do svojega varovanca (stranke v postopu).

Kolikor bi ostale stranke želele, da jih v postopku zastopa zakoniti zastopnik oziroma skrbnik druge stranke, bi ga za to morale pooblastiti (same, ne prek organa), to pa pomeni, da bi nastopal kot zakoniti zastopnik svojega varovanca in skupni pooblaščenec ostalih strank.