Stranka je v postopku, uvedenem na njeno zahtevo, prvotni zahtevek med postopkom spremenila (npr. pri re/konstrukciji objekta namesto 120 cm visokega zidu v zgolj 80 cm visokega). Do spremembe zahtevka je prišlo na podlagi dogovora z nasprotnim udeležencem, ki je bil vnešen v zapisnik o ustni obravnavi pred organom, ki postopek vodi. Upravni organ je zahtevku nato ugodil, a v izreku in v obrazložitvi na vseh mestih navedel napačno voljo stranke, prvotno namesto spremenjene, tj. drugo številko (namesto 80 cm 120 cm višine zidu). Te napake je odkril šele po pravnomočnosti odločbe, a še preden je bila izvršena. Ali je take napake mogoče popraviti s sklepom o popravi pomot v odločbi?

V že izdane, še toliko bolj pa v že pravnomočne odločbe se lahko posega le, kolikor to dovoljuje Ustava RS prek 158. člena na zakonski osnovi, torej če za določeno napako zakon (ZUP ali področno zakon) določi možnost "poprave", tj. odpravo, razveljavitev, spremembo odločb ali ugotovitev njene ničnosti v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi. Od vsebinskega posega v odločbe pa je treba ločiti le računske ali slovnične ipd. napake, kjer ne gre za opredelitev niti volje stranke (v zahtevi) niti volje organa (v odločitvi), in se jih tako lahko popravi kadarkoli s procesnim sklepom, ker ne spreminjajo pravnomočno določenega upravnega razmerja.

Pri vsaki napaki je torej treba najprej ugotoviti, za kateri tip napake gre - ali je napaka taka, da 1) vpliva na upravno razmerje oz. voljo udeležencev v postopku ali 2) ne. V prvem primeru se mora uporabiti (po pravnomočnosti le izredna) pravna sredstva, kolikor jih zakon za določeno pomanjkljivost dopušča, in o novi volji organa izda odločbo, v drugem pa se pomota popravi le s sklepom.

V primeru, ko v izdani odločbi oziroma sklepu pride do očitne pomote, jo upravni organ lahko popravi z izdajo popravnega sklepa (223. člen ZUP). Na ta način se lahko popravlja torej le dejanske, ne pa tudi pravnih pomot (volje), saj gre pri t. i. tehničnih pomotah (le) za zmotni zapis stvarno izjavljene volje organa. S popravkom se torej ne ustvarja ničesar novega in tudi ne dopolnjuje odločbe, ampak se doseže le to, da odločba izraža stanje, ugotovljeno v ugotovitvenem in dokaznem postopku, in da odločba izraža pravni učinek, ki ustreza temu stanju. Praviloma se popravlja le izrek odločbe, saj le-ta postane dokončen, pravnomočen in izvršljiv, drugi deli odločbe pa le, če ima stranka za to upravičen interes. Popravni sklep organ lahko izda tudi, ko odločba že postane dokončna ali pravnomočna (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 429).


Ni merodajno, ali gre za napako (samo) "v številki", ko se pač lahko to število popravi, ampak ali ta številka ustvarja drugačno pravico oz. njen obseg. Napaka/pomota v številki je tako lahko bodisi tehnična bodisi pravna, v volji odločujočega organa. Na to, ali se bo "popravila" (v pravnem smislu) prek pravnih sredstev ali (tehnično) s popravnim sklepom, pa vpliva tudi, ali je napaka očitna le v enem delu upravnega akta (npr. napačen zapis v izreku, toda v celotni obrazložitvi večkrat jasno razvidno, kaj prava številka, bi bila v določenem smislu lahko temelj le za popravni sklep) ali pa je napaka taka, da se "vleče" skozi vse dele odločbe (kar kaže na napako volje, torej potrebna uporaba pravnih sredstev). V našem primeru je tako ključno vprašanje, ali lahko vse te navedene napake štejemo za "očitne pomote" ali ne.

V opisani situaciji pa je treba šteti, da je organ odločil (delno) preko zahtevka stranke, zato bi bilo treba odločbo v delu zahtevka nad razliko v volji stranke (tu nad 80 cm višine zidu) izreči za nično po četrti točki prvega odstavka 279. člena ZUP. Ocenjujemo, da je treba uporabiti to izredno pravno sredstvo, ki je sicer pridržano najhujšim napak upravnega postopka. A med slednje sodi tudi odločanje v interesu stranke, ne da bi stranka ta interes (v tem delu) izrazila, saj strank izven javnega interesa ni moč "prisiliti" k določenim pravicam in njihovemu izčrpanju (gradnja višjega zidu).

Glavni argument za to stališče je sicer v tem, da je zaradi tako velikega obsega pomot vprašljivo, ali sploh gre za razliko med stvarno izjavljeno voljo in ugotovljenimi dejstvi v postopku. Menimo, da do tako obsežnih pomot pri skrbnem pisanju odločbe, še posebej obrazložitve, ne bi smelo priti, zato je utemeljen očitek, da ni šlo zgolj za "tehnično" pomoto, ampak dejansko spregled pravno pomembnih dejstev (spremembe zahtevka) in posledično za pravo voljo organa, ki pa je presegala postavljeni zahtevek. Iz spisne dokumentacije je bilo namreč jasno razvidno, da je stranka na podlagi zahtev nasprotnega udeleženca pristala na spremembo svojega zahtevka in to tudi formalnopravno izvedla prek 133. člena ZUP. Pri dovolj skrbnem pisanju obrazložitve bi torej moralo biti navedeno, da je stranka spremenila zahtevek in vsaj na tem mestu morala biti navedena pravilna višina zidu in s tem zahtevka. Če niti na tem mestu ni navedena pravilna številka, potem je vprašanje, ali obrazložitev sploh vsebuje ta del - če ga ne, je zelo verjetno prišlo do spregleda spremembe zahtevka. Tudi če se to ni zgodilo, menimo, da teh napak ne bi mogli šteti za t. i. očitno pomoto - kot take bi lahko npr. šteli naslednje napake: namesto 80 cm 80 m ali 8 cm, pa še to le, če se ne bi pojavljale na prav vseh mestih v odločbi.


V skladu z ZUP lahko zaradi teže napake odločbo izreče (delno) za nično tudi organ, ki jo je izdal, kar velja storiti nemudoma, da ne bi prišlo še do zapletov pri izvrševanju pravic (npr. prek vključitve sosedov kot stranskih udeležencev in inšpekcijskih ukrepov).