Upravni organ vodi na zahtevo stranke postopek pridobitve pravice (npr. status kmeta). Skladno s področnim predpisom mora stranka za pridobitev te pravice izkazati izpolnitev določenih pogojev, določene med njimi na stopnji verjetnosti (npr. Zakon o kmetijskih zemljiščih določa, da mora stranka izkazati, da bo pridobila kmetijska zemljišča). Postavlja se vprašanje, ali gre v navedenem primeru (zahteva o verjetno izkazanih pogojih) za predhodno vprašanje (torej samostojno pravno vprašanje) ali za dejansko vprašanje in kako se slednje verjetno izkaže?

Predhodno vprašanje je samostojna pravna celota (glej 147. člen ZUP in naslednje), za katere rešitev organ, ki vodi postopek, ni pristojen, vendar je njegova rešitev ključna za odločitev o predmetu matičnega upravnega postopka, ker je sestavni del dejanskega stanja. Za rešitev predhodnega vprašanja je pristojen drug upravni organ ali sodišče. Primeri predhodnih vprašanj so raznovrstni. Veliko predhodnih vprašanj se pojavi v davčnih zadevah, obstoj stvarno-pravnih pravic npr. služnosti v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, lastništvo v razlastitvenem postopku itd. Gre torej za ugotavljanje obstoja pravice, obveznosti ali pravnega razmerja. Če gre za vprašanja civilnega prava, je predhodno vprašanje podano samo, kadar je pravica, obveznost ali razmerje sporno med strankami v upravnem postopku, medtem ko gre le pri eni stranki in dvomu o obstoju pravice ali razmerja le za vprašanje dokazanosti takšne pravice ali razmerja in ne za predhodno vprašanje. Ocena dokazov namreč ne predstavlja samostojne pravne celote, ki bi bila lahko predmet drugega postopka (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 447). Več o predhodnem vprašanju glej tudi v primeru Breme obvestila o rešitvi predhodnega vprašanja.

V navedenem konkretnem primeru pa pogoj, da mora oseba, ki želi pridobiti pravico (status), izkazati verjetnost, da bo pridobila nepremičnino (kmetijska zemljišča) ni predhodno vprašanje. V tem postopku se presoja zgolj verjetnost pridobitve, ni pa relevantno, ali je pravni posel veljavno in gotovo sklenjen. Kot predhodno vprašanje bi pogoj šteli, če bi zakon predpisoval, da mora biti pravni posel zakonito sklenjen. V tem primeru bi lahko šlo za pravno vprašanje (sklenitve in veljavnosti pravnega posla), ki bi zahtevalo prekinitev postopka. Ugotavljanje verjetnosti sklenitve pravnega posla namreč ni pravno, ampak dejansko vprašanje.

Vseeno dodajamo še, da je zakonski pogoj izkaza pridobitve nepremičnin (kmetijskih zemljišč) z vidika dokazovanja sporen, saj se kot zakonit pogoj za neko pravico predpisuje bodoče negotovo dejstvo, saj namen kaže, da ni potrebno, da bi bil pravni posel že sklenjen, ampak zadostuje da bo verjetno sklenjen v prihodnosti. S tega vidika je zakonskemu pogoju zadoščeno, če so dokazi, da bo pravni posel sklenjen močnejši od nasprotnih, torej da do realizacije ne bo prišlo. Upravni organ mora zato na podlagi vseh izvedenih dokazov tehtati verjetnost pridobitve. Na primer, če stranka kot dokaz o pridobitvi nepremičnine navaja sprejem ponudbe za prodajo nepremičnine (kmetijskega zemljišča), pri tem pa je le ena izmed ponudnikov, organ pa razpolaga s podatki, da je prodajalec nepremičnine sprejel drugo ponudbo, o čemer bo šele izdana odločba, potem šteje za verjetno izkazano, da pogoja o pridobitvi nepremičnine ne izpolnjuje. Strankino zahtevo bi zato morali zavrniti. V smislu celovitega ugotavljanja dejanskega stanja bi morali pridobiti kopijo zapisnika, iz katerega izhaja volja prodajalca nepremičnine in nanj oprli utemeljitev o neizkazanosti verjetnosti pridobitve nepremičnine. Pred tem je potrebno skladno z načelom zaslišanja stranke (9. člen ZUP) stranki dati možnost, da se izjavi, saj je upravni organ v posebnem ugotovitvenem postopku ugotovil dodatna dejstva, ki stranki v tem postopku formalno še niso znana (če odločba o sklenitvi pravnega posla še ni bila izdana).