Upravni organ je vodil postopek priznanja pravice na zahtevo stanke (npr. povračila stroškov zdravstvenih storitev, ki jih je zavarovana oseba uveljavljala v tujini).

Pravica je bila stranki priznana in izvršena, a brez izdaje upravnega akta. V postopku je stranka imela pooblaščenca. Po izvršitvi pravice je stranka umrla. Pravica lahko preide na pravne naslednike.


Kako naj upravni organ nadaljuje postopek glede na smrt stranke, če pravni nasledniki uveljavljajo izvršitev prenosljive pravice na njihovo ime/račun? Ali se postopek ustavi ali le prekine, dokler dediči niso znani s sklepom o dedovanju?

Upravni postopek se lahko glede na ZUP zaključi le z izdajo odločbe ali sklepa, saj le ustrezno obličen akt doseže določene pravne učinke in zagotovi stranki in naslednikom učinkovito pravno varstvo. V obravnavanem primeru je torej organ ravnal nepravilno, ker bi moral pred izvršitvijo pravice izdati upravni akt. Toda če je že prišlo do izvršitve pravice z realnim aktom (izplačilom), je organ očitno strankinemu zahtevku ugodil.

Zato je upravni postopek končan. Posledično je vprašanje smrti stranke po tem glede prenosa pravice na pravne naslednike v upravni zadevi brezpredmetno oziroma se presoja prenos že pridobljene pravice po pravilih dednega prava v zapuščinskem postopku pred sodiščem, ne v upravnem postopku.

Kolikor pa se je upravni organ, čeprav pravica že izvršena, šele soočil z zahtevo stranke oziroma po njeni smrti njenih pravnih naslednikov, naj najprej sploh izda upravni akt (ker bi ga morda izpodbijali), postopka še ne moremo šteti za zaključenega.

V dani situaciji bi lahko uporabili, vendar le še za časa življenja stranke!, tudi možnost začasne odločitve. Kadar se namreč pred koncem postopka pokaže potreba, da se začasno uredijo posamezna vprašanja ali razmerja, upravni organ izda začasno odločbo (221. člen ZUP). Namen začasne odločbe je začasno priznati določeno pravico ali naložiti obveznost, ker bi s čakanjem na glavno določbo lahko nastale za stranko in tretje osebe hujše posledice (npr. ogroženo bi bilo preživljanje, če osebi ne bi bilo priznano povračilo stroškov zdravstvenih storitev). Taka odločba se izda na podlagi podatkov, ki so ob izdaji odločbe dosegljivi oziroma znani in zbrani in v odločbi mora biti izrecno navedeno, da je začasna. Začasni odločbi sledi glavna odločba, s katero se začasna odločba razveljavi. Začasna odločba torej neko pravico podeli ali določen položaj prizna za določen čas. Glede pravnih sredstev in izvršbe, se začasna odločba šteje za samostojno odločbo.

Stranka, ki v postopku uveljavlja pravico ali pravno korist ali se odloča o njeni obveznosti, mora ves čas postopka imeti pravno sposobnost oziroma subjektiviteto. Smrt fizične osebe povzroči prenehanje pravne sposobnosti. Če dediči niso določeni, se postopek s sklepom prekine, v skladu s 1. točko prvega odstavka 153. člena ZUP, do pravnomočnosti sklepa sodišča o dedovanju. Zoper sklep o prekinitvi je dovoljena pritožba, vendar ne suspendira sklepa do odločitve o pritožbi. Ta sklep je le deklaratoren, saj prekinitev učinkuje že od nastopa razloga zanjo (Jerovšek et al., 2004, komentar k 153. členu ZUP).

Po smrti stranke se torej odločba, niti začasna niti glavna, stranki ne more več izdati. Zato se postopek lahko le prekine. S prekinitvijo postopka prenehajo teči vsi roki, določeni za procesna dejanja in roki za izdajo odločbe (eno ali dvomesečni ali drug z zakonom določen rok). Pravimo, da se s prekinitvijo doseže mirovanje rokov (Jerovšek, Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 163).


Ker organ ni izdal odločbe do smrti stranke, kot bi moral, bodo vsi udeleženci postopka morali sedaj počakati na pravnomočen sklep o dedovanju, nato pa organ obvestiti pravne naslednike o možnosti vstopa v postopek.

Ker je v postopku stranka imela pooblaščenca in pooblastilo ne preneha, če stranka umre, se vroči sklep pooblaščencu umrlega v imenu (bodočih) dedičev po drugem odstavku 57. člena ZUP in z javnim naznanilom na oglasni deski organa, ki ga je izdal, in v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje (94. člen ZUP). Vročitev velja za opravljeno po preteku 15 dni od dneva, ko je bilo naznanilo nabito na oglasno desko, če organ, ki je dokument izdal, ne določi daljšega roka.

Upravni organ nadaljuje postopek, ko v postopek vstopijo pravni nasledniki zapustnika, dediči. Upravni organ izda odločbo o upravičenosti do pravice nato poimensko in v deležih znanih dedičev x in y do konkretnega zneska stroškov.