Ali mora organ, ki je pristojen za izdajo odločbe v določenem postopku, v primeru, ko o zadevi odloča v soglasju z drugim organom, upoštevati mnenje oziroma soglasje drugega organa, če je bilo to dano prepozno oziroma izven določenega roka, ki ga je postavil organ (npr. pri ponovni izvolitvi v naziv visokošolskega učitelja na univerzi mnenje Študentskega sveta)?

Ali se mora prepozno dano mnenje upoštevati, kljub temu da področni predpis določa presumpcijo pozitivnega mnenja, če to ni dano v roku?

Organ, ki je pristojen za odločanje, na podlagi dejstev ugotovljenih v postopku, izda odločbo o zadevi, ki je predmet postopka (prvi odstavek 207. člena ZUP). ZUP v 208. členu ureja postopek in način izdaje odločbe v primerih, ko je z zakonom ali drugim predpisom določeno, da o kakšni zadevi odloča dvoje oziroma več organov (t. i. zbirna ali kompleksna odločba). To pomeni, da je dvoje ali več organov stvarno pristojnih za odločanje o isti upravni zadevi, pri čemer pa posamezni izmed njih ne more izdati odločbe brez odločitve drugega oziroma drugih stvarno pristojnih organov (po Breznik, Štucin in Marflak et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 308).

Ko je v zakonu ali podzakonskem predpisu določeno, da odloča en organ v soglasju z drugim organom, se zahteva soglasje vnaprej tako, da organ, ki zahteva soglasje sporoči drugemu organu, kakšen je zahtevek stranke, oziroma, če gre za postopek po uradni dolžnosti, kakšno odločbo namerava izdati, ter zahteva, da naj zaprošeni organ svoje soglasje ali razloge za odklonitev soglasja pisno sporoči (prvi odstavek 209. člena ZUP).

Če je z zakonom ali odlokom samoupravne lokalne skupnosti določeno, da mora pristojni organ za izdajo odločbe pred izdajo le-te, zahtevati mnenje drugega organa, odločbe ne sme izdati pred pridobitvijo mnenja (četrti odstavek 209. člena ZUP).
Pod pogojem, da je mnenje ali soglasje drugega organa potrebo za izdajo odločbe, mora organ dati soglasje oziroma mnenje najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je bilo od njega to zahtevano. Če ta organ v tem roku ne sporoči organu, za katerega je določeno, da izda odločbo, niti da daje soglasje niti da ga odreka, se šteje, da je soglasje dal. Če ne da nobenega mnenja, izda pristojni organ odločbo tudi brez mnenja (peti odstavek 209. člena ZUP).

Zakoniti procesni roki so tisti roki, ki so določeni z zakonom ali drugim na zakonu temelječim predpisom. Splošno pravilo, ki naj ga pri vodenju upravnega postopka glede rokov upošteva uradna oseba, je določeno v 99. členu ZUP, ki določa, da za posamezna dejanja v upravnem postopku lahko določi roke tudi uradna oseba, ki vodi postopek, v kolikor roki niso določeni že z zakonom ali z drugim predpisom. Roke določi v tem primeru uradna oseba, ki vodi postopek, glede na okoliščine primera.
Instrukcijski roki so zakoniti procesni roki, ki veljajo za organ oziroma uradno osebo, ki mora v določenem času opraviti določeno dejanje v postopku (npr. rok, v katerem mora organ, ki ni pristojen za sprejem vloge po pošti dobljeno vlogo poslati pristojnemu organu oziroma sodišču in to sporočiti stranki). Če se dejanje ne opravi v instrukcijskem roku, za organ (in stranko) ne nastanejo nobene škodljive posledice (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 243).


Vendar pa je treba določbe o rokovno omejenih procesnih dejanjih, tudi dajanju mnenj in soglasij, tolmačiti znotraj temeljnih načel. Načelo ekonomičnosti ima pri tem podrejeno vlogo oziroma se mora v sklopu predpisov prednost dati zakonitosti (6. člen ZUP), ki se med drugim izraža skozi pravila o (deljeni) stvarni pristojnosti, saj se kršitev nepridobitve ali neupoštevanja soglasja uporabi celo kot razlog za izredno pravno sredstvo odprave odločbe po nadzorstveni pravici (gl. 3. točko prvega odstavka 274. člena ZUP). To pomeni, da se v primeru, če bi mnenje/soglasje dajalec podal mnenje oziroma soglasje sicer po izteku predpisanega oziroma danega roka, vendar upošteva s strani glavnega organa, če odločitev še ni bila izdana.

Analogno velja tudi ob prepozni dopolnitvi vloge s strani stranke (gl. 67. člen ZUP in na Upravni svetovalnici poseben primer Dopolnitev nepopolne vloge po izteku prekluzivnega roka) ali drugih dejanjih, vezanih na (čeprav prekluzivni) rok - kolikor dolžni subjekt opravi dejanje sicer prepozno, a še pred sprejemom sankcije ali predpisane posledice zamude, se dejanje oziroma njegov izid v postopku upošteva.

Za roke za predložitev mnenj oziroma soglasij, ki so so instrukcijski, to velja toliko bolj. Dana mnenja oziroma soglasja se mora upoštevati, čeprav dana prepozno, če še ni bilo glavne odločitve, čeprav predpis določa presumpcijo pozitivnega mnenja, če to ni dano v roku. Pomembno je, da je mnenje oziroma soglasje organa podano, še preden je bilo o zadevi odločeno - tedaj dejansko mnenje oziroma soglasje prevlada nad presumpcijo.