Stranki je bila izdana odločba o pravici, vročena pooblaščencu za vročitve, nakar je druga oseba kot skrbnik stranke po odločbi CSD podala umik zahtevka za uveljavitev te pravice (npr. izdana odločba o spremembi osebnega imena očeta, vročena sinu, ki je pooblaščen za vročanje, a hči kot skrbnica po odločbi CSD poda umik te zahteve za spremembo imena).

Ali je možen umik zahteve po izdani odločbi? Ali lahko upravni organ da pooblaščencu za vročitev na njegovo zahtevo potrdilo o pravnomočnosti odločbe, če je slednje glede na umik sploh možno izdati?

Da bi se stranka lahko udeleževala upravnega postopka in v njem nastopala, mora imeti pravno pomembne lastnosti, kot določa 46. člen ZUP:

* sposobnost biti stranka oziroma pravno sposobnost, tj. sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti, o katerih se odloča,
* procesna sposobnost, tj. da lahko stranka sama opravlja dejanja v postopku,
* stvarno legitimacijo, tj. da stranka uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, kot odločeno po področnem zakonu.
Ti pogoji so kumulativni, torej mora oseba izpolnjevati vse tri ves čas postopka. V kolikor oseba nima procesne sposobnosti, mora imeti zakonitega zastopnika, kot določa 47. člen ZUP.

Glede na okoliščine primera, kjer kot stranka nastopa odrasla oseba, za katero je očitno pristojni skrbstveni organ (Center za socialno delo) ocenil, da potrebuje skrbnika (tu hči za očeta), kot določa 262. člen Družinskega zakonika (DZ, Ul. l. RS, 15/17 in novele). Zato mora organ v sklopu, ki se nanaša na obseg skrbništva, glede pravnega položaja oskrbovanca oz. stranke (tu očeta) preverjati izjave volje oz. komunicirati le prek skrbnika (tu hčere).


Stranka ves čas postopka razmeroma svobodno razpolaga s svojim zahtevkom (tj. zgolj od volje stranke je odvisno, ali bo uveljavljala neko pravico ali pravno korist), zato ga lahko delno ali v celoti umakne (gl. 134. člen ZUP), vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji, do vročitve odločbe, če je bilo zahtevku deloma ali v celoti ugodeno:
* če umakne zahtevek do izdaje odločbe na prvi stopnji, organ s sklepom ustavi postopek;
* če umakne zahtevek v pritožbenem roku ali po vložitvi pritožbe, se s sklepom ustavi postopek in odpravi že izdana prvostopenjska odločba, s katero je bilo strankinemu zahtevku deloma ali v celoti ugodeno.
Zoper omenjena sklepa je dovoljena pritožba, če nista skladna z umikom, ali če umika sploh ni bilo (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 150).

Sklep se vroči v skladu s prvim odstavkom 87. člena ZUP osebno stranki, kateri je namenjen, torej osebi, katere pravice, obveznosti ali pravne koristi so bile predmet odločanja v postopku na zahtevo stranke, kolikor pa ima stranka zastopnika, se vroča njemu (88. člen ZUP). Ali je bila vročitev pooblaščencu za vročitve pravilna, je torej odvisno od tega, ali je stranka še imela v tem delu vsaj delno opravilno sposobnost. Prav tako velja za umik zahtevka prek skrbnika kot zakonitega zastopnika - če je v odločbi o skrbništvu zajet ta del poslovanja stranke, bi že v začetku lahko zahtevek podal le skrbnik, organ bi moral občevati zgolj s skrbnikom in tudi umik lahko poda le skrbnik.

Iz opisanih okoliščin primera gre sklepati, da je skrbnik kot zakoniti zastopnik prevzel celotno urejanje stranke, zato je odločba o pravici (spremembi imena stranke) lahko šteta kot izdana šele, odkar je bila vročena oz. z njo seznanjen skrbnik. Ta tudi lahko poda do dokončnosti še umik zahtevka, na temelju katerega organ izda sklep o ustavitvi postopka zaradi umika zahteve (čeprav jo je podala še pred postavitvijo skrbnika morda stranka sama).

Zgolj pooblaščencu za vročitve, sploh če je bil s strani stranke postavljen izven omejene ali odvzete opravilne sposobnosti stranke, podatkov in potrdil v zadevi stranke organ ne sme izdajati, saj ima pravico do vpogleda v spis po 82. člen ZUP le stranka sama in njeni (veljavni!) zastopniki, torej tu zakoniti zastopnik in le s strani tega pooblaščene osebe. V danem primeru do potrditve pravnomočnosti zaradi umika zahtevka, če dan po legitimirani osebi in pravočasno, tudi ne more priti.