Ali lahko delodajalec v javnem sektorju pridobi podatke o zaposlenem od delodajalca v zasebnem sektorju (z namenom odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če ta npr. opravlja konkurenčno delo) po določbi 34.a člena ZUP, če upoštevamo, da se v uslužbenskih razmerjih ZUP uporablja smiselno?

V nekaterih upravnopravnih primerih se ZUP uporablja smiselno in to velja tudi v uslužbenskih razmerjih po Zakonu o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, RS, št. 56/02 in novele). Npr. po 24., 39., 60. in 155. členu ZJU se ZUP uporablja v okviru procesnih dejanj, ko gre zlasti za vročanje, pravno varstvo oz. javni natečaj, v zvezi z odpovedjo pogodbe pa (le) glede vročitve aktov iz postopka (več o omejeni rabi ZUP po ZJU prim. Jerovšek in Kovač, Posebni upravni postopki, 2007, str. 280-286).

Ko se postavi vprašanje o rabi ZUP v neupravni zadevi, je treba presojati prejkone restriktivno, glede na cilje in vrednote, kot jih zasleduje področna zakonodaja. 4. člen ZUP se nanaša na smiselno uporabo ZUP v drugih javnopravnih zadevah, ki nimajo narave upravne zadeve, torej pri katerih ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi s področja upravnega prava (na primer odločanje o izvolitvah, imenovanjih in razrešitvah določenih vrst nosilcev javnih funkcij). Uporaba ZUP je v drugih javnopravnih stvareh praviloma smiselna, kar pomeni, da se pravila splošnega upravnega postopka v takšnih stvareh uporabljajo le, če odločanje ni urejeno s posebnim postopkom oz. zakonom (po Breznik, Štucin in Marflak et al., Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, 2004, str. 57-58).

Za javne uslužbence se v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi sočasno uporabljata tako ZJU in Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/13 in novele). ZJU se uporablja kot primarni zakon, ki vodi k subsidiarni uporabi ZDR, kadar sam eksplicitno ne ureja nekega vprašanja. Za pridobivanje informacij o javnem uslužbencu je pomemben 33a. člen ZJU, ki določa da predstojnik lahko pridobi informacije o javnem uslužbencu v primeru, ko obstajajo razlogi za sum, da javni uslužbenec zlorablja svojo pravico do zadržanosti z dela do 30 delovnih dni zaradi poškodbe ali bolezni. V tem primeru lahko predstojnik pooblasti enega ali več javnih uslužbencev za ugotovitev dejanskega stanja, ki imajo pravico do zbiranja teh informacij le od javnih uslužbencev, zaposlenih v organu in od tretjih oseb. Še pred pričetkom izvajanja nadzora mora predstojnik javnega uslužbenca opozoriti, da obstajajo razlogi za sum o zlorabi ter mu omogočiti, da se o tem izjasni. 48. člen ZDR-1 določa, da se osebni podatki se lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.

Varstvo osebnih podatkov je poleg tega ustavno zagotovljena pravica opredeljena v 38. členu Ustave RS (URS; Ur. l. RS, št. 33/91-I in novele), podrobneje pa jo ureja Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Ur. l. RS, št. 163/22). Vsako zbiranje, obdelava in uporaba osebnih podatkov se šteje kot poseg v 38. člen URS. Takšen poseg je dopusten le, če je v zakonu opredeljeno, kateri podatki se smejo obdelovati, jasno pa mora biti razviden tudi namen obdelave osebnih podatkov ter zagotovljeno ustrezno varstvo in varovanje.


Po določbi 34a.člena ZUP so upravljavci zbirk osebnih podatkov, ki razpolagajo s podatki, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi z vodenjem in odločanjem v upravnem postopku, dolžni na podlagi obrazložene zahteve organa, brezplačno, najkasneje v roku 15 dni, posredovati zahtevane podatke. Zahteva mora vsebovati navedbo zahtevanih podatkov, pravno podlago za posredovanje, namen njihove uporabe in številko upravne zadeve. Zasebni upravljavec zbirk osebnih podatkov (na primer zasebno podjetje) je dolžan posredovati zahtevane osebne podatke, v kolikor je izkazan upravičen namen uporabe teh podatkov v konkretni upravni zadevi

Torej se podatke od upravljavca zasebne zbirke podatkov (tu delodajalca iz zasebnega sektorja) lahko pridobi, če o konkretni zadevi teče upravni postopek, ne pa v predmetni uslužbenski zadevi, ko področni zakoni urejajo isto procesno vprašanje posebej in bi tudi uporaba določb ZUP (o izmenjavi podatkov) ne bila v skladu z namenom in mejami rabe ZUP po ZJU, samem 4.členu ZUP in nenazadnje URS.