Ali je nujno zavezancu pred samo izvršbo po drugi osebi najaviti točen datum in uro izvršbe, ter ime izvajalca del?

Kadar gre za izvršbo nedenarnih sredstev ZUP določa več načinov izvršbe, med drugim tudi izvršbo po drugi osebi. V primeru, kadar je zavezanec dolžan storiti kaj takega, kar lahko stori tudi nekdo drug, pa te obveznosti sploh ne izpolni ali je ne izpolni popolnoma, se tako dejanje opravi po drugi osebi na zavezančeve stroške (gl. 297. člen ZUP).


Izvršba se začne z izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe (gl. 290. člen ZUP). Sklep izda po uradni dolžnosti, ali ne predlog stranke - upravičenca (gl. 286. člen ZUP) organ, ki je pristojen za upravno izvršbo. S sklepom se določi način izvršbe in izvršilna sredstva, ki bodo uporabljena (način in sredstva izvršbe določajo členi 296. do 301. ZUP).


Zaradi izvršljivosti je posebej pomemben izrek o izvršbi, ta mora med drugim vključevati tudi ločeno točko izreka, vključno s časom izvršbe; ta točka se napiše ločeno, ker je lahko pritožba vložena le zaradi neprimernega sredstva. Ni pa nujno, da način izvršbe že vključuje datum za izvršilno dejanje po drugi osebi. Če ga ne, ga mora organ, ki je izdal odločbo, določiti za izvršitelja posebej (sodba VS RS VIIps 7/95-9) ( Jerovšek,Kovač,Upravni postopek in upravni spor,2010,235). Če bi z določitvijo točnega časa izvršbe le to onemogočili, je taka poteza nesmiselna, krši se načelo smotrnosti oz. učinkovitosti izvršbe (Jerovšek, ZUP s komentarjem, 2004, k členom 282, 290 in povezani).

Skratka, organu, ki je vodil postopek izrecno točnega datuma in ure (ter naziva izvajalca del) izvršbe, v sklepu ni nujno potrebno navajati, prav tako ni pravne podlage za to, da bi bilo treba zavezanca o tem obvestiti s posebnim aktom ali dopisom (čeprav obrazec zanj obstaja v knjigi Vzorci uradni pisanj). Potrebno pa je o točnem času izvršitve dejanja, obvestiti izvršitelja posebej.