Vročevalec je izročil pisanje ožjemu družinskemu članu (npr. materi naslovnika), ki se je izjavila kot pooblaščenka in ob prevzetju pisanja vročevalcu predložila osebni dokument za vpis identitete, kar vročilnica tudi dokazuje. Vročevalec v rubriki "Izjava pooblaščenca" ni navedel ne imena ne priimka prevzemnika pisanja, le-ta pa se je tudi pozabil podpisati.


Ali je šlo v tem primeru za pravilno opravljeno osebno vročanje ali ne? Ali se šteje pisanje za vročeno že od izročitve (domnevnemu) pooblaščencu?

V tehničnem pogledu osebno vročanje sestavljata dve dejanji, ki imata pravno naravo materialnega akta: 1) vročitev pisanja in 2) potrditev tega dejanja s sestavo posebne vročilnice (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 115). Vročilnica ima pravno naravo potrdila o sami vročitvi in mora biti izpolnjena tako, kot določa zakon (glej sodbo Upravnega sodišča RS št. U 1559/00).


Če ima stranka v postopku pooblaščenca, mora organ vročiti dokument pooblaščencu. Pooblastilo se lahko podeli tudi zgolj za vročanje dokumentov (89. člen ZUP). Pooblaščenec za vročitve je oseba, ki je pooblaščena za to, da sprejema dokumente, razen izjemoma pa nima pravice opravljati drugih dejanj v postopku (npr. vložiti pritožbo, predlagati obnovo postopka itd.) (Jerovšek in Kovač, 2006, str. 234). Kadar stranka o obstoju pooblastila ne obvesti organa, ki vodi postopek, vročevalec pooblaščencu lahko vroča vse dokumente, ki so naslovljeni na stranko, če pooblaščenec podpiše izjavo, da ga je stranka za to pooblastila, potem ko ugotovi njegovo istovetnost z osebnim dokumentom s fotografijo, ki ga je izdal pristojni državni organ (2. odst. 89. člena ZUP). Vročevalec na vročilnico čitljivo napiše osebno ime in številko osebnega dokumenta pooblaščenca, ter jo skupaj z izjavo pooblaščenca vrne organu. Če vročilnice ni, ni pravilno izpolnjena ali se izpodbija, se o ugotavljanju dejstva in časa vročitev vodi poseben ugotovitveni postopek (98. člen ZUP).


Menimo, da v konkretnem primeru pooblastilo za prevzem dokumenta izhaja iz tega, da je ožji družinski član pokazal osebni dokument in da ga je tudi prevzel. Iz teh okoliščin po naši oceni izhaja bistveno, tj. da je bilo pooblastilo dano in da je bilo pisanje vročeno pravilno, čeprav so pri tem nastale določene formalne napake (manjkajoči podpis ter navedba imena in priimka prevzemnika), ki pa niso merodajne za nastop učinkov vročitve, saj ne vplivajo na dejanski prevzem pisanja po pooblaščencu. Zato se pisanje šteje za vročeno z dnem vročitve pooblaščencu (npr. družinskemu članu naslovnika).

Vročitev bi lahko bila po našem mnenju sporna le, če bi obstajala kakšna nasprotujoča dejstva ali okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da naslovnik (morda) ni dal pooblastila za prevzem dokumenta. V tem primeru pa bi organ moral v posebnem ugotovitvenem postopku v zvezi z vročanjem preverjati, ali naslovnik lahko dokaže, da pooblastila ni dal, zato bi pravni učinki vročenega za pooblastitelja ne nastopili.