Kako naj postopa pristojni upravni organ, ki je pred letom dni izdal stranki upravno odločbo, s katero je njen zahtevek zavrnil, le ta pa sedaj zahteva revizijo postopka zaradi preverjanja pravilnosti obrazložitve odločbe in zakonitosti roka, v katerem je bila le-ta izdana. Stranka se takrat na izdano odločbo ni pritožila, področni zakon pa posebne "revizije" ne pozna.

Po pravnomočnosti odločbe poseg vanjo zaradi pravne varnosti ni dopusten, razen z zakonom določenimi pravnimi sredstvi, ki so tudi časovno, po razlogih, legitimaciji itd. omejena. Če področni zakon ne določa posebnosti, se tako po pravnomočnosti lahko uporabijo le izredna pravna sredstva po ZUP, a le zoper izrek odločbe, ne zgolj npr. obrazložitev. Čeprav je stranka uporabila izraz "revizija", ki je ZUP ne pozna, se tako njeno vlogo šteje po vsebini, ki jo zasleduje, to je izpodbijanje določene odločbe oz. elementov, povezanih z njo.

V konkretnem primeru stranka zahteva najprej preverjanje pravilnosti obrazložitve odločbe. Glede obrazložitve odločbe velja pravilo, da mora imeti vsaka pisna odločba obrazložitev (214. člen ZUP). Če odločba nima razlogov, ki so bili odločilni za presojo posameznih dokazov in razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, torej izrek, je to bistvena kršitev pravil upravnega postopka (prim. drugi odstavek 237. člena ZUP), zaradi česar je treba tak akt v pritožbenem ali v upravnem sporu odpraviti (gl. Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 417). Česar pa stranka v konkretnem primeru, v okviru rednih pravnih sredstev, ni izkoristila.

V konkretnem zahtevku stranka zahteva tudi preveritev zakonitosti roka za izdajo odločbe. V postopku, uvedenem na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti, če je to v interesu stranke, mora pristojni organ izdati odločbo v upravni zadevi in jo vročiti stranki čimprej. Rok, v katerem naj organ opravi določeno procesno dejanje je inštrukcijski, kar pomeni, da organ na splošno po izteku tega roka ne izgubi pravice opraviti to dejanje. To zahteva tudi načelo zakonitosti. Če pristojni organ, ki je zoper njegovo odločbo dovoljena pritožba, ne izda odločbe v predpisanem roku, ima stranka pravico pritožbe, kakor da bi bil njen zahtevek zavrnjen (četrti odstavek 222. člena ZUP). Stranka lahko vloži pritožbo zaradi molka organa takoj po tem, ko je molk po določbah prvega, drugega oziroma tretjega odstavka tega člena nastopil, in tudi kasneje, vse do takrat, ko je izdana odločba organa prve stopnje (Breznik, ZUP s komentarjem, 2008, str. 580). Ker v konkretnem primeru pritožba vse do izdaje odločbe ni bila vložena, je zahtevek tudi v tem delu najmanj prepozen.

A če stranka vlaga zahtevo, ki je ni moč uvrstiti pod nobeno možno (izredno po ZUP) pravno sredstvo glede na navedbe v zahtevi in zakonske pogoje, se tak zahtevek v fazi formalnega preizkusa zavrže. V 1. točki prvega odstavka 129. člena ZUP je določeno, da če stvar, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva, kar pomeni da v materialnih predpisih ni mogoče najti pravne podlage za odločanje v upravnem postopku, se zahteva s sklepom zavrže. Gre torej za primere absolutne stvarne nepristojnosti, po kateri stranka zahteva nekaj, kar ji organ glede na načelo zakonitosti (6. člen ZUP) ne more priznati z upravno odločbo. Če procesne predpostavke niso izpolnjene, se organ ne bo spuščal v meritorno presojo o utemeljenosti postavljene zahteve, temveč bo zaradi dejstva, da take vloge sploh ni mogoče obravnavati, le-to a limine zavrgel (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 281). Zoper sklep, s katerim se zavrže vloga stranke, ima ta pravico do pritožbe.

Izven pravnih sredstev po ZUP urejata zadevna vprašanja npr. 14. in 15. člen UUP, po katerih mora organ vlogo stranke, ki se nanaša na kakovost poslovanja (npr. trajanje postopko - gre za pripombe strank) obravnavati in nanjo odgovoriti najpozneje v 15 dneh po prejemu. V konkretnem primeru tako zahtevo stranke štejemo kot pripombe v smislu UUP; če pa bo stranka vztrajala pri "reviziji", se njeno zahtevo zavrže, kot navedeno zgoraj.

Nenazadnje ima stranka tudi možnost vložiti prijavo na upravno inšpekcijo (gl. 307. člen ZUP). Upravna inšpekcija skrbi za nadzor nad izvajanem ZUP in tudi UUP.