Organ je ugodno rešil strankin zahtevek za uveljavitev pravice, vendar zavezanec (drugi organ), ki bi moral izpolniti obveznost, ki predstavlja uveljavitev te pravice, le-te ni izpolnil. Kdo lahko predlaga uvedbo izvršbe - stranka sama ali organ, ki je odločil?

Do izvršbe pride v primeru, ko zavezanec ne izpolni prostovoljno obveznosti v določenem roku (t.i. paricijski rok). Glede na vrsto upravne zadeve laho izvršba predstavlja prisilno izterjavo denarne terjatve ali izpolnitev nedenarne obveznosti. Glede na to, kateri organ je pristojen za izvršbo, ločimo upravno in sodno izvršbo. Z upravno izvršbo opravljamo odločbe za izpolnitev denarnih in nedenarnih obveznosti zavezanca. Upravno izvršbo opravljajo upravni organi po določbah ZUP ali po določbah posebnega zakona, sodno izvršbo pa opravlja pristojno sodišče po predpisih, ki veljajo za sodno izvršbo (Grafenauer: Upravno pravo, procesni del, upravni postopek in upravni spor; str. 628).

Izvršba se opravi opravi po uradni dolžnosti, kadar to zahteva javna korist (načelo oficialnosti) ali na predlog stranke oz. upravičenca (načelo dispozitivnosti), če je izvršba v njeno korist (286. člen ZUP; Grafenauer: Upravno pravo, procesni del, upravni postopek in upravni spor; str. 625).V konkretnem primeru je izvršba v korist upravičenca (stranke), zato se postavlja vprašanje, ali jo lahko predlaga organ, ki je odločil v upravni zadevi, ali le upravičenec?

Glede na izrecno določbo 286. člena ZUP lahko izvršbo v tem primeru predlaga le stranka (upravičenec), vendar moramo opozoriti na stališče Vrhovnega sodišča RS, ki je v zadevi št. II Ips 125/94 z dne 13.9.1995 potrdilo stališče sodišč prve in druge stopnje, da je bila napaka, ko je bila upravna izvršba dovoljena brez formalnega predloga upravičenca, sanirana s tem, ko je upravičenec sodeloval pri izvršbi in tako izkazal interes za to, da se izvršba opravi. Vrhovno sodišče se je pri tem sklicevalo na 267. člen ZUP v povezavi s 126. členom ZUP iz leta 1986 (sedaj 279. člen ZUP v povezavi s 128. členom ZUP; gl. tudi Breznik, Štucin, Marflak: ZUP s komentarjem; str. 433 ter Jerovšek in Trpin, ZUP s komentarjem, 2004, str. 751-752). Glede na to stališče bi v konkretnem primeru lahko izvršilni postopek začel tudi organ sam, a bi moral upravičenec nato izrecno ali s konkludentnim dejanjem privoliti v to. Ker pa bi s tem tvegali presojo zakonitosti tega ravnanja in potencialno razveljavitev oz. odpravo izdanih izvršilnih aktov, menimo, da bi bilo primerneje, da organ o pravici upravičenca, da sproži postopek izvršbe, neformalno obvesti in počaka na njen predlog.