Uradna oseba je na ustni obravnavi zavrnila zahtevo za priznanje lastnosti stranskega udeleženca, vendar o tem ni takoj izdala pisnega sklepa. Kmalu zatem je stranka umaknila del zahtevka, zato se je postopek v tem delu ustavil. Ali je treba vseeno izdati ta sklep, če je bil ali bo postopek ustavljen?

Če da, na kateri datum naj se glasi pisni sklep o zavrnitvi udeležbe postopka - datum obravnave, kjer je bil sprejet, ali datum, ko je bil napisan?

Stranski udeleženec oziroma intervenient je oseba, ki vstopi v tuj postopek (postopek, kjer je druga oseba glavna, aktivna ali pasivna, stranka) in v njem brani svoje pravne koristi, ki mu jih podeljuje področni predpis (43. člen ZUP).

Za sodelovanje stranskega udeleženca v postopku mora po uradni dolžnosti poskrbeti organ, ki vodi postopek, sicer je kršeno načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP).

Lahko pa oseba, ki meni, da bi morala tak status imeti, sama vloži zahtevo za vstop v postopek, o čemer organ izda sklep (kot meritoren akt o postranskem postopkovnem vprašanju), s katerim zahtevi ugodi, če se pravni interes izkaže, ali pa zahtevo zavrne (143. člen ZUP). Samo odločitev (tu) o zavrnitvi statusa stranskega udeleženca mora uradna oseba sprejeti čimprej, v danem primeru takoj na ustni obravnavi ter ga kot enega pomembnejših dejanj znotraj obravnave in postopka vnesti v zapisnik (o ustni obravnavi).

Sklep, zoper katerega je dovoljena posebna pritožba, mora biti v skladu s tretjim odstavkom 227.člena ZUP izdan tudi v pisni obliki in mora v skladu z 228. členom ZUP vsebovati obrazložitev ter pouk o pravnem sredstvu (v skladu s stališči teorije in sodne prakse pa mora imeti vse enake sestavne dele kot odločba). Poleg splošnega pravila o obliki sklepa iz omenjenega 227. člena ZUP je pri odločanju o zahtevi za vstop v postopek treba upoštevati še specialno pravilo, po katerem se pisna oblika zahteva ne glede na vrsto odločitve oziroma dovoljenost pritožbe (prvi odstavek 142. člena ZUP).


V opisani situaciji naj tako upravni organ kot datum pisnega sklepa določil dan obravnave oziroma sprejetja sklepa o zavrnitvi zahteve za priznanje lastnosti stranskega udeleženca, ali dan po obravnavi oziroma sprejetju omenjenega sklepa. Ne glede na določen datum pisnega sklepa pa se po drugem odstavku 235. člena ZUP šteje, da je sklep izdan šele z dnem dejanske ali fiktivne vročitve (tu osebi, ki ni uspela z vstopom v postopek), zato mu rok za pritožbo teče šele s prvim dnem pritožbenega roka, ki je dan po vročitvi. Teoretiki (Majstorović, 1977, str. 165; Popović et al., 1998, str. 1891, Androjna in Kerševan, 2006, str. 227) kot tudi sodna praksa, namreč poudarjajo, da dokler akt ni vročen, z vidika nastopa pravnih posledic, tako v razmerju do strank oziroma drugih naslovnikov kot organa izdajatelja, akt sploh ni izdan.


Izdaja pisnega sklepa pa je v navedenem primeru, kljub umiku dela zahtevka s strani stranke, vsekakor potrebna, saj bi oseba, ki v postopku varuje neko svojo pravno korist, v primeru njegove neizdaje sicer ne mogla uveljavljati pravnega varstva - tako glede svojega pravnega interesa kot ustavitve dela postopka in preostale zadeve, ki se še rešuje.

S sprejetjem sklepa o nepriznanju lastnosti stranskega udeleženca pa je zavrnjeni osebi prav tako onemogočen vpogled v spis - v pravico pregleda dokumentov in njihovega prepisa ter kopiranja, ki bi sicer na podlagi izpolnjevanja 82. člena ZUP osebi, ki v postopku izkazuje pravni interes, omogočila seznanitev s podlagami za odločitev o postopku.