Stranka je za zastopanje v upravnem postopku imenovala pooblaščenca, ki ni odvetnik, a v pooblastilu ni navedla nobenih omejitev. Sedaj želi stranka podati izjavo, da se odpoveduje pravici do pritožbe na odločbo. Ali lahko tako izjavo poda njen pooblaščenec ali mora to izjavo podati stranka sama?

Vprašanja pravnih posledic ZUP za primere, ko upravičena oseba izjavi, da se odpoveduje pravici do pritožbe, ne ureja. Zato taka odpoved tudi ne more imeti nobenega pravnega učinka, odločba zaradi izjave o odpovedi do pritožbe, zato še ne postane dokončna niti izvršljiva, to lastnost pridobi šele po izteku pritožbenega roka, razen v zakonsko določenih izjemah. Prav tako velja, tudi če stranka še pred koncem pritožbenega roka izpolni obveznost, tudi takrat njena pravica do pritožbe ni v ničemer omejena, hkrati pa tudi ni nobene ovire stranki, da ta prekliče svojo izjavo, s katero se je pritožbeni pravici odrekla (Androjna in Kerševan, v Upravno procesno pravo, 2006, str. 534-535).

Izrecne določbe glede nujnosti osebne izjave o odpovedi pravici do pritožbe s strani stranke oziroma njenega pooblaščenca tako ZUP ne vsebuje, čeprav je teža dejanja velika, saj odpoved pravici do pritožbe pomeni, da postane odločitev za stranko dokončna (četrta točka drugega odstavka 224. člena ZUP in prvi odstavek 224.a člena ZUP) in pravnomočna z dnem odpovedi. Odpoved pravici do pritožbe se ne more več preklicati, razen če je dana pred vročitvijo odločbe (229.a člen ZUP).

ZUP določa, da splošno neomejeno pooblastilo stranke pooblaščencu (tudi če ni odvetnik) vključuje celotno postopanje v okviru rednih pravnih sredstev. Pritožbeni postopek ni samostojni upravni postopek, temveč je le del upravnega postopka pred dokončno odločitvijo. Pooblaščenec tako lahko v imenu stranke vloži pritožbo, se udeležuje pritožbenega postopka, in tudi poda vlogo o odpovedi pravici do pritožbe. Drugače je pri postopanju z izrednimi pravnimi sredstvi, kjer bi stranka morala pooblaščenca izrecno pooblastiti tudi za postopanje z njimi, enako velja za umik zahteve, poravnavo ali delegacijo pooblastila (četrti odstavek 59. člena ZUP).

Izjemoma lahko pride do mejnega položaja, če bi stranka vložila pritožbo, a bi pooblaščenec hkrati ali naknadno podal odpoved pravici do pritožbe. Tedaj bi moral upravni organ stranko pozvati, naj se glede na kontradiktornost izjav volje izjasni, kaj velja. Mnenje večine strokovnjakov je, da je najbolje zahtevati odpoved pritožbi neposredno od stranke, če upravni organ meni, da se pooblaščenec ne zaveda dovolj posledic svojega dejanja za pravni položaj stranke oz. pri tem ravna celo v morebitnem nasprotju z interesom stranke (govorimo o tako imenovani očitni nesposobnosti za zastopanje po četrtem odstavku 54. člena ZUP). Podlaga za tovrstno zahtevo po osebni izjavi stranke oziroma zahtevo za predložitev izrecnega pooblastila je tretji odstavek 55. člena ZUP v povezavi z drugim odstavkom 56. člena ZUP.