Ali je uradna oseba pri upravni overitvi lastnoročnega podpisa (npr. za izvršnico po Zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih) dolžna ugotavljati, ali je podpisnik zakoniti zastopnik predlagatelja, ko je predlagatelj overitve pravna oseba, npr. prek evidence AJPES, pri čemer neposrednega vpogleda v register agencije organ nima?

Upravna overitev lastnoročnega podpisa je potrditev njegove pristnosti, torej dejstva, da je listino resnično podpisala tista oseba, ki je v listini navedena kot podpisnik (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 350). Upravne overitve so vključene v ZUP zaradi ekonomičnosti. V upravnih overitvah ne gre za odločanje v upravnih zadevah, ampak sodijo v ZUP zaradi tesne povezanosti z upravnimi postopki, v smislu dokazovanja, enako kot potrdila. Namen upravne overitve listin je odprava administrativnih ovir v smislu, da se skrajša čas in stroški upravnega postopka (več v Jerovšek in drugi, ZUP s komentarjem, 2004 str. 502-503).

V skladu s 178. členom ZUP je upravna overitev lastnoročnega podpisa potrditev njegove pristnosti. Overitev lastnoročnega (178. b člen ZUP) in ročnega znaka (178. c člen ZUP), se opravi tako, da se tisti, ki zahteva overitev, podpiše oziroma napiše znak pred uradno osebo ali pa da pred uradno osebno spozna za svojega že zapisan podpis oziroma znak. Uradna oseba ugotovi istovetnost predlagatelja listine na podlagi osebnega dokumenta (veljavne javne listine s fotografijo), lahko pa tudi na podlagi osebnega znanstva. Osebo, katere podpis se overja, lahko zastopa pooblaščenec. Uradna oseba mora preveriti pooblaščenost zastopnika na podlagi pooblastila ali podatkov iz uradne evidence. O overitvi podpisa se izda potrdilo in sicer na izvirni listini, na katero se oseba, ki zahteva overitev podpiše. V potrdilu o overitvi se navede datum overitve, vrsto in oznako uradnega osebnega dokumenta, ki je bil podlaga za dokaz istovetnosti in podpis uradne osebe(Jerovšek in drug, ZUP s komentarjem, 2004 str. 504-505).

V skladu s 3. členom Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1, Ur. list RS, št. 57/12, 61/20) se le ta uporablja za pogodbe, ki so sklenjene med gospodarskimi subjekti ali med gospodarskimi subjekti in javnimi organi, kadar mora ena stranka dobaviti blago ali opraviti storitev. Ta zakon določa izvršnico kot izvršilni naslov, ki v skladu z 39. členom tega zakona med drugim vsebuje notarsko ali upravno overjen podpis dolžnika iz izvršnice. Zakon o notariatu v 65. členu (ZN, Ur. list RS, št. 13/94 in novele) določa, da če notar overja podpis zastopnikov državnih organov, oseb, ki izvajajo javna pooblastila, gospodarskih družb in drugih pravnih subjektov, ki se vpisujejo v sodni register, sme to potrditi v overitveni klavzuli samo, kadar mu je znano, da je oseba, ki podpisuje, zastopnik te osebe ali če je to poprej ugotovil.

178. b člen ZUP določa overitev lastnoročnega podpisa in ne določa posebej overitve podpisa pravnih oseb. Pravne osebe se štejejo za procesno nesposobne stranke, zato izvajajo procesna dejanja le preko zakonitega zastopnika (več v Jerovšek in drugi, ZUP s komentarjem, 2004 str. 200). 48. člen ZUP določa, da pravna oseba opravlja dejanja v postopku po zakonitem zastopniku, ki ga določa zakon oziroma splošni akt pravne osebe v skladu z zakonom. Uradna oseba zato mora pri overitvi podpisa v skladu z ZUP ugotoviti istovetnost fizične osebe, katere podpis se overja! V skladu z 98. členom UUP se način ugotovitve istovetnosti vpiše v evidenco overitev, ne izpiše pa se na potrdilu o overitvi.


Vprašanje, ali mora pri tem organ ugotoviti razmerje predlagatelja overitve do pravne osebe - ali je ta oseba res zastopnik pravne osebe, je pri overitvi brezpredmetno, saj organ le potrdi skladnost podpisa z identiteto podpisnika in ne, v kateri vlogi je podpis overil. Kolikor bi bilo po področnem predpisu za dejanje organa merodajno, ali je oseba res zastopnik pravne osebe, pa bi prišla v poštev pravila ZUP o bremenu upravnih organov in ne stranke same za pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc (66. člen ZUP, 139. člen ZUP).