Ali so pri vabljenju stranke ali priče na ustno obravnavo kakšne razlike?

Katera opozorila je potrebno v vabilu vključiti oziroma na obravnavi izreči različnim udeležencem po vlogi v postopku, tj. stranki, priči, izvedencu, tolmaču?

Kdo je lahko prisoten na ustni obravnavi izven kroga vabljenih in kdo od teh podpiše zapisnik?

V ugotovitvenem postopku v določenih primerih uradna oseba, ki vodi postopek, zaradi ugotavljanja dejstev in razjasnitve stanja ter obrambe strank mora, v drugih primerih pa lahko razpiše ustno obravnavo. Ustna obravnava je obvezna v zadevah, v katerih je udeleženih dvoje ali več strank z nasprotujočimi si interesi, in v zadevah, kjer je treba opraviti ogled ali pa zaslišanje prič ali izvedence (154. člen ZUP). Določbe ZUP o vabilu in ustni obravnavi ločijo:

#splošna opozorila, ki veljajo za vse vabljene oziroma prisotne osebe, in
#posebna, ki pridejo v poštev le za stranko ali pričo ali tretjo osebo.

Kdaj gre za slednja, je treba razbrati iz dikcije samega ZUP, če so v zakonu izrecno navedene posledice le za določeno osebo ali to izhaja iz narave stvari (npr. fikcija umika zahtevka se lahko nanaša le na aktivno stranko, saj je zahtevek dispozitiven v okviru njene volje).

Obravnava se razpiše z vabilom na narok za ustno obravnavo. Prvi odstavek 71. člena ZUP določa, da je v vabilu potrebno vabljenega posebej opozoriti, kaj zakon zahteva od njega, če na v vabilu določen čas ne bo mogel priti na v vabilu določen kraj, kakor tudi kakšne posledice predvideva zakon, če se vabilu ne bo odzval (Jerovšek in drugi, ZUP s komentarjem, 2004, str. 263-264). Vabljenega je potrebno opozoriti na posledice, če se vabilu neopravičeno ne bo odzval. Glede sankcij je na strani uradne osebe, ki vodi postopek, da lahko sama določi, katere sankije bodo lahko nastopile v primeru neopravičenega izostanka, kot jih predvideva ZUP za posamezne udeležence postopka. V vabilu na obravnavo ni nujno navesti vseh sankcij, a uporabi se lahko le tiste, na katere je bil vabljeni opozorjen v vabilu. Če je bil vabljeni pravilno vabljen in se vabilu ni odzval, uradna oseba presodi, ali lahko procesno dejanje opravi brez vabljenega oziroma ali je udeležba pri procesnem dejanju pravica (npr. pri stranki) ali obveznost (npr. pri priči, izvedencu) vabljenega, v tem primeru mora tudi s pomočjo sankcij zagotoviti njegovo udeležbo.

Sankcije niso enake glede na vlogo vabljenega v postopku, pri čemer je največ posebnosti za stranko, pa tudi med npr. pričami in izvedenci, saj se pri slednjih razlikuje, kdaj se lahko opravičeno izognejo dani vlogi oziroma s tem procesnim dejanjem, kot je obravnava (prim. razlike med pričami in izvedenci v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 173 in povezane).

Za vse vabljene na ustno obravnavo zakon predvideva tri možne sankcije:

*denarno kazen do 200 EUR,
*pokritje stroškov ostalim, ki so se vabilu odzvali, a obravnave zaradi odsotnosti te osebe ni bilo moč izvesti,
*prisilna privedba (s pomočjo policije)

Pri posameznih udeležencih so predvidene posebne sankcije, ki imajo zaradi specialnosti pravne norme prednost pred zgoraj navedenimi splošnimi sankcijami, npr. za pričo, izvedenca ali aktivno stranko:

*za priče in izvedence je predvidena denarna kazen do 500 EUR, pričo (ne pa tudi izvedenca) se lahko prisilno privede,
*aktivno stranko, ki je pravilno vabljena na ustno obravnavo, pa ne pride, lahko organ tudi na podlagi tretjega odstavka 161. člena ZUP, sankcionira s sklepom o ustavitvi postopka, če je iz stanja zadeve mogoče domnevati, da je stranka zahtevo umaknila.

Kot predhodno so tudi pri določbah o redu (gl. 109. člen ZUP in naslednje) opozorila in sankcije na sami obravnavi za različne udeležence različne, npr. pričo, ki moti red, lahko odstrani nemudoma, stranko pa je treba najprej opomniti in opozoriti na posledice motenj in odstranitve, če ni moč nadaljevati dejanja, pri priči pa se motečo osebo lahko odstrani, tudi s pomočjo policije, in nadaljuje z obravnavo.

Prisotne na ustni obravnavi je potrebno seznaniti s posledicami krive izpovedbe:

*stranke morajo na podlagi temeljnega načela govoriti resnico in pošteno uporabljati svoje procesne pravice (11. člen ZUP). Preden podajo izjavo jimi mora organ posebej opozoriti na kazensko in materialno odgovornost, če bi podala krivo izjavo (prim. 188. člen ZUP).
*priče in izvedence se opozori na podalgi 185. člena ZUP in petega odstavka 194. člena ZUP pred pričanjem oziroma izvedbo izvedenskega dela; opozorilo se po vsebini ne razlikuje, če gre za izvedenca ali pričo.

Za stranko (kot za pričo, izvedenca in tolmača) v upravnem postopku je po 284. členu Kazenskega zakonika (KZ-1, Ur. l. RS, št. 50/12 – UPB in novele) predvidena zaporna kazen, če bi se ugotovilo, da je podala lažno izjavo, poleg tega je po ZUP s pravnimi sredstvi mogoče izpodbijati upravni akt, ki je dosežen za stranko z neresničnim prikazovanjem dejstev (npr. obnova postopka, 260. člen ZUP, gl. Jerovšek in Kovač, 2010, str. 55, ali celo ničnost po 5. točki prvega odstavka 279. člena ZUP).

Ustna obravnava je javna tudi za splošno javnost, kar pomeni, da je na njej lahko prisoten vsak, tudi če ni stranka ali drug udeleženec v konkretni upravni zadevi oziroma vabljeni. A po ZUP lahko uradna oseba, ki vodi postopek, izključi javnost iz celotne ustne obravnave ali od dela obravnave (kadar se zaslišuje priča) samo iz razlogov, ki so navedeni v drugem odstavku 155. člena ZUP. Načeloma so lahko torej na obravnavi prisotni različni subjekti, ne le vabljeni, za vse pa velja spoštovanje reda. O ustni obravnavi moramo sestaviti zapisnik (prvi odstavek 74. člena ZUP). Če je na ustni obravnavi prisoten poleg povabljenih še kdo, tega ni treba navajati v zapisnik o ustni obravnavi, prav tako te osebe ne podpisujejo zapisnika.