Kdo imenuje pritožbeno komisijo na osnovnih šolah, ki je pritožbeni organ po Zakonu o osnovnih šolah od l. 2007; kakšna je njena sestava in pristojnosti? Kdo izmed članov pritožbene komisije dobi gradivo za postopek pritožbe, vsi člani ali samo tistih pet, ki jih predsednik imenuje za določen primer? Ali se na obravnavo vabi ravnatelj šole?

V kolikšnem času mora pritožbena komisija (npr. v osnovni šoli) kot pritožbeni organ odgovoriti na pritožbo, šteto od dneva imenovanja komisije za posamezen primer? Ali mora komisija stranki pojasniti pravice, ki ji sledijo (sodni postopki zoper izdano odločitev)? Ali se komisija lahko posvetuje (strokovnjaki, izvedenci)?

O pritožbi zoper odločbo, izdano v upravnem postopku na prvi stopnji, odloča samo en organ, organ druge stopnje, praviloma iste vrste kot organ prve stopnje. Pristojnost organa druge stopnje za odločanje o pritožbi se presoja glede na organ, ki je izdal prvostopenjsko odločbo, ne pa po tem, v kakšni stvari je bila izdana odločba, izpodbijana s pritožbo. Izjeme od tega pravila, lahko določa le zakon ali drug predpis, utemeljen na zakonu (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 487-488).

Pritožbena komisija odloča v upravnih zadevah v osnovnih šolah o pritožbah v zvezi z uresničevanjem pravic in dolžnosti otrok oziroma učenca, po 60. c členu Zakona o osnovni šoli (ZOsn, Ur. l. RS, št. 81/06 in novele) pritožbeno komisijo imenuje svet šole. V pritožbeno komisijo se imenuje najmanj 10 članov, od katerih mora biti več kot polovica strokovnih delavcev šole. Izmed članov pritožbene komisije predsednik sveta imenuje pet članov, ki odločajo v posameznem primeru. Člani komisije za posamezni primer so trije predstavniki delavcev šole in dva zunanja člana (predstavniki staršev in strokovni delavci druge šole). Pritožbena komisija je imenovana za štiri leta. Ista oseba se lahko imenuje za člana pritožbene komisije večkrat. Pritožbena komisija odloča z večino glasov vseh članov. Pri odločanju morajo biti prisotni vsi člani, po 60. c členu ZOsn. V pritožbeni komisiji za posamičen primer ne sme sodelovati oseba, ki je že vodila oz. odločala v postopku na prvi stopnji v isti zadevi (35. člen ZUP). Komisija za pritožbe je pri svojem delu samostojna (12. člen ZUP).


Gradivo pritožbene komisije dobi smo tistih pet članov, ki obravnavajo pritožbo, torej t. i. ad hoc pritožbena komisija. Prisotnost ravnatelja je odvisna od Poslovnika o delu pritožbene komisije, če in ki ga sprejme svet šole. Praviloma ravnatelj ni prisoten, še zlasti, če je odločal na prvi stopnji, saj bi lahko vplival na nepristranskost odločanja (35. člen ZUP in 36. člen ZUP). Seveda pa je ravnatelj vabljen na obravnavo, če nastopi kot priča ali izvedenec v konkretnem primeru.

Komisija v celoti vodi postopek po določbah ZUP kot kolegijski organ (29. člen ZUP), razen če posamezne procesne institute ureja področni predpis drugače kot ZUP (3. člen ZUP). Torej lahko imenuje izvedence (190. člen ZUP), vebdar za presojo dejstev in ne pripravo predloga odločitve v smislu tolmačenja prava! Komisija mora dati strankam možnost, da se izjavijo (9. člen ZUP), mora odločati v predpisanih rokih ipd. Odločba o pritožbi mora biti izdana in vročena stranki, takoj ko je to mogoče, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva, ko je organ prejel popolno pritožbo (256. člen ZUP). Nikakor se torej rok ne šteje od imenovanja ad hoc komisije za pritožbe, temveč od dneva vložitve pritožbe, saj naj bi upravni sistem deloval v razmerju do stranke kot celota.

Pravice stranke so zapisane v pouku o pravnem sredstvu, ki je obvezna sestavina odločbe, po tretjem odstavku 210. člena ZUP. Zoper dokončno odločbo komisije je po področnem zakonu in po Zakonu o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/06) dovoljena tožba, v upravnem sporu v 30 dneh od vročitve odločbe stranki.