Kako naj postopa pristojni organ v primeru, ko rešuje vlogo stranke za priznanje pravice (npr. ponovno registracijo vozila, ki ga je stranka podedovala), če so bila ob predložitvi zahteve spoznana nova dejstva, ki porajajo sum o kaznivem dejanju prejšnjega, sedaj že pokojnega lastnika, pri preteklih postopkih (registracijah, tj. npr. kriva izjava in nepredložen račun o nakupu vozila itd.)? Ali naj organ lahko v tem primeru obnovi postopek po uradni dolžnosti in se sklicuje na to, da je bilo storjeno kaznivo dejanje? Ali naj raje zavrne vlogo, poda ovadbo in prekine postopek do rešitve predhodnega vprašanja?

Kdo oz. kateri organ lahko izda sklep o obnovi postopka, organ prve ali druge stopnje? Ali je zoper sklep o obnovi postopka možna pritožba?

Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki ga je možno uporabiti samo v primerih, ki so našteti v 260. členu ZUP. Predlog za obnovo postopka se izroči ali pošlje organu prve stopnje ali organu, ki je izdal odločbo, s katero je bil postopek končan. O predlogu za obnovo odloča tisti organ, ki je izdal odločbo, na katero se predlog za obnovo nanaša (266. člen ZUP). V primeru, ko se postopek vodi preko dveh stopenj, lahko stranka vloži predlog pri organu prve ali druge stopnje. Stranka se torej sama odloči, pri katerem organu bo predlog za obnovo postopka vložila, in se šteje, da je vloga pravočasna, če je bil predlog vložen pri enem od organov znotraj predpisanega roka. O predlogu za obnovo postopka pa odloča tisti organ, na katerega postopek se obnovitveni razlog nanaša. Če se nanaša na postopek na prvi stopnji, je za odločanje o predlogu pristojen organ prve stopnje, če pa se nanaša na pritožbeni postopek, potem je pristojen organ druge stopnje.

Če je bil organ, ki bi moral odločati, ukinjen ali se je spremenila njegova stvarna pristojnost, potem je za odločanje o obnovi pristojen tisti organ, ki je po veljavnih predpisih pristojen za odločanje v predmetni upravni zadevi, in to na tisti stopnji, na katero se obnovitveni razlog nanaša. V primeru, da je bil vložen predlog za obnovo pri organu prve stopnje, obnovitveni razlog v predlogu pa se nanaša na postopek, ki je potekal pred organom druge stopnje, mora organ prve stopnje ta predlog skupaj s spisi zadeve poslati organu druge stopnje, ki je pristojen za odločanje o predlogu (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 728, 729).


Po 267. členu ZUP mora organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo, prejeti predlog preizkusiti, kar pomeni preveriti, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je vložila upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana. V primeru, da ti pogoji niso izpolnjeni, organ predlog za obnovo postopka s sklepom zavrže. Če pa pogoji so izpolnjeni, organ zadevo preizkusi, da ugotovi, ali bi razlog, ki se navaja za obnovo, pripeljal do drugačne odločbe, razen v primeru devete in desete točke 260. člena ZUP (absolutna obnovitvena razloga); če ugotovi, da razlog za obnovo ne bi pripeljal do drugačne odločitve, z odločbo predlog zavrne.

V primeru, da se predlogu ugodi, se izda sklep, s katerim se obnova dovoljuje in določi, v kakšnem obsegu naj se postopek ponovi (268. člen ZUP). Pritožba zoper sklepe in odločbe, izdane v obnovitvenem postopku, je dovoljena samo v primeru, če jih je izdal organ prve stopnje. Zoper sklepe in odločbe organa druge stopnje ni pritožbe, ker slednja po ZUP generalno ni možna.

Za konkreten primer glede podaljšanja pravice oz. obnove postopka prvotno priznane pravice pa ni razloga za obnovo postopka, saj je tedaj, ko je pravica časovno vezana na odločeno obdobje, po izteku tega časa že prenehala (vozilo ni več registrirano). "Podaljšanje" pravice je pravno zato nova zadeva. Res je, da je po 260. členu ZUP izpolnjen vsaj eden izmed desetih obnovitvenih pogojev (spoznana so bila nova dejstva in novi dokazi, ki bi v že izvedenem postopku omogočili drugačno odločitev), a pretekle pravice (registracije), ki so se iztekle, ne ustvarjajo pravnih posledic, ki bi jih lahko oz. morali popraviti z odločbo v obnovljenem postopku, zato mora organ v sledečem primeru vlogo obravnavati kot novo upravno zadevo. Vsaka pravica za novo obdobje je nova upravna zadeva, zato mora organ, kot to narekujeta 127. člen ZUP in 128. člen ZUP, pričeti ob zahtevi za "podaljšanje" pravice nov postopek in po področnem zakonu (tu gl. 30 člen Zakon o motornih vozilih (pisrs.si), Uradni list RS, št. 75/17 in novele) ugotavljati izpolnjevanje pogojev za priznanje pravice. Organ mora med drugim tudi ugotoviti izvor in lastništvo vozila kot pogoj za ponovno registracijo vozila in posledično ugotovi, ali lahko uporabi izjemo po drugem odstavku 30. člena Zakon o motornih vozilih (pisrs.si), da izvora ne ugotavlja. V primeru, če zgoraj navedeni pogoji niso izpolnjeni, organ uveljavljano pravico (registracijo) zavrne z odločbo. Možno je prav tako, da je organ pri prejšnjih postopkih (registracijah) storil napako, kar pa ni razlog, da bi bile nezakonite še vse bodoče odločbe.