Ali lahko stranka umakne zahtevek po izdaji odločbe na prvi stopnji, če se je rok za vložitev njene pritožbe iztekel, vendar pa je odprt še za stranke z nasprotnim interesom? Ali morajo slednje privoliti v umik zahtevka?

ZUP v prvem odstavku 134. člena omogoča umik zahtevka ves čas teka upravnega postopka na prvi in na drugi stopnji, saj ga stranka lahko umakne do izdaje odločbe na prvi stopnji, v času odprtega pritožbenega roka in celo po vložitvi pritožbe do izdaje odločbe o pritožbi. Strnemo lahko, da je umik zahtevka mogoč do dokončnosti upravnega akta. S tem se odraža eno od izhodišč upravnega procesnega prava, da stranka samostojno razpolaga z svojim zahtevkom oziroma da je izključno od njene volje odvisno, ali bo uveljavljala neko materialno pravico ali pravno korist. Morebitno drugačno postopanje, ki ni utemeljeno na zakonu, na primer, da postopek nadaljuje nasprotna stranka ali organ v javnem interesu (prim. tretji odstavek 135. člena ZUP), ima celo znake ničnosti (četrta točka prvega odstavka 279. člena ZUP). Omenjena izhodišča je treba upoštevati tudi, ko so v postopku udeleženi stranski udeleženci.

Odprt rok za pritožbo iz prvega odstavka 134. člena ZUP, kot pogoj za razpolaganje z zahtevkom, je treba interpretirati kot rok za vložitev pritožbe katerekoli osebe, ki ima položaj stranke v upravnem postopku. Rok za pritožbo stranke, ki je vložila zahtevek, je prekluziven za vložitev pritožbe, ne pa tudi za razpolaganje z zahtevkom, če upravna zadeva še ni dokončno zaključena. Ni nepomembno, da aktivna stranka lahko svoj zahtevek umakne tudi v pritožbenem postopku, če se ta ni začel na podlagi njene vloge oziroma pritožbe. V primeru odprtega pritožbenega roka za stranske udeležence aktivna stranka še vedno lahko umakne zahtevek in se na ta način odreče pravici ali pravni koristi, ki ji je z odločitvijo priznana, oziroma zgolj zahtevku, organ pa mora njeno voljo upoštevati tako, da izda sklep o ustavitvi postopka in odpravi že izdano odločbo.

V primeru stranske udeležbe, osebe v takšnem položaju ne morejo uspešno vplivati na odločitev stranke o tem, ali bo uveljavila pravico ali pravno koristi, ki je predmet postopka. Pri tem ni pomembno, ali bi bila morebitna odločitev o tem njim v korist oziroma se z njo strinjajo ali obratno. Za uvedbo, tek in zaključek upravnega postopka je ena od procesnih predpostavk izražena in obstoječa volja aktivno legitimirane stranke, zato se ob njeni odsotnosti postopek ne more uvesti, že začet postopek pa je treba ustaviti.

Ker 134. člen ZUP v drugem odstavku nekonsistentno uporablja različne pojme kot »nasprotna stranka« in »stranka z nasprotnim interesom«, naj pojasnimo, da s tem povezano procesno upravičenje, da se po začetku obravnave glavne stvari, da soglasje k umiku zahtevka, velja le v primeru, ko se v upravni zadevi odloča o kontrarnih zahtevkih, to je zahtevkih, ki jih ena stranka uveljavlja nasproti drugi (fizični ali pravni osebi), ne pa nasproti javni oblasti. Kadar so v postopku udeleženi stranski udeleženci, ki varujejo svoj pravni položaj, torej se ne odloča o njihovi materialni obveznosti, jim omenjeno procesno upravičenje ne gre, zato je za vodenje upravnega postopka irelavantno, ali se z umikom zahtevka (o priznanju pravice ali pravne koristi) strinjajo. Njihov pravni položaj se namreč z ustavitvijo postopka ne spreminja, zato ni mogoče govoriti o prizadetosti pravnega interesa, ki je v skladu s 44. členom ZUP pogoj za priznanje položaja stranke oziroma stranskega udeleženca.