Rok za pritožbo se izteče v petek. Kdaj nastopi pravnomočnost, če ni vložena pritožba, oziroma kako pri tem na nastanek pravnomočnosti vplivajo dela prosti dnevi, saj prvi odstavek 101. člena ZUP določa, da se v primerih, ko je zadnji dan roka dela prost dan, rok izteče s pretekom prvega naslednjega delovnega dne?

Ker je izvršljivost odločbe vezana na pravnomočnost, mora organ pri tem pravno posledico evidentirati v uradni evidenci (npr. izbris iz registra stalnega prebivalstva). Ali se v evidenci evidentira datum nastopa izvršljivosti ali datum dejanske izvršitve pravne posledice?

Če se rok za pritožbo izteče na petek in stranka ne vloži pritožbe, dokončnost in pravnomočnost nastopita naslednji dan, to je v soboto. Nastop omenjenih lastnosti upravnega akta namreč ni vezan oziroma omejen le na določene dni, npr. samo na delovne dni organa. Dokončnost in pravnomočnost označujeta zgolj stanje (»status«) oziroma lastnost upravnega akta, ko slednjega ni mogoče izpodbijati z rednim pravnim sredstvom (tj. dokončnost; gl. prvi odstavek 224. člena ZUP) oziroma s tožbo v upravnem sporu ali drugem sodnem postopku (tj. pravnomočnost; gl. prvi odstavek 225. člena ZUP«). Zato ni ovir, da lastnost dokončnosti in pravnomočnost upravni akt ne pridobi tudi ob sobotah.

Na nastop dokončnosti in pravnomočnosti določba 101. člena ZUP ne vpliva, čeprav je trenutek njunega nastanka odvisen od izteka pritožbenega roka. Vendar referenčna določba učinkuje le na iztek pritožbenega roka, zato zgolj posredno tudi na nastanek dokončnosti in pravnomočnosti upravnega akta. Vendar ker se je rok iztekel na delovni dan (petek), za njegovo podaljševanje ni zakonitega razloga, posledično tudi ne za odlaganje nastopa lastnosti dokončnosti in pravnomočnosti.

Kolikor je izvršljivost upravnega akta vezana na nastop pravnomočnosti, to pomeni le, da upravni akt postane izvršljiv isti dan, pri čemer nastopa izvršljivosti prav tako ne ovira sobota kot dela prost dan.

V obravnavanem primeru je posledica izvršljivosti dejstvo, da organ nastanek pravne posledice (pravnomočno naložene obveznosti) lahko vpiše v uradno evidenco. Ker je izvršljivost nastala na dela prost dan, bo obveznost izpolnil naknadno, v javnem interesu pa je, da to stori čim prej. Vendar ne glede na nastanek izvršljivosti, dejanski učinek pravnomočnega in izvršljivega upravnega akta nastopi, ko organ izpolni obveznost evidentiranja spremembe v uradni evidenci. Zato se položaj stranke dejansko ne spremeni z nastopom dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti, ampak šele, ko je upravni akt oziroma obveznost, ki jo nalaga, dejansko izvršena. To pomeni, da je treba šteti, da je dejanska posledica nastala, ko je organ izpolnil obveznost, zato v primeru kasnejše izvršitve ni mogoče šteti, da se je pravni in dejanski položaj spremenil že s samim nastopom prej omenjenih lastnosti. Organ sicer v evidenco lahko vpiše nastanek pravnomočnosti odločbe, vendar posledice za stranko nastanejo šele z izvršitvijo, to je z dnem evidentiranja spremembe (npr. izbrisa iz registra).