V javnem razpisu, ki ga je objavila občina A, na podlagi pravilnika o izvrševanju proračuna (PIP) (npr. glede dodeljevanja finančnih spodbud za razvoj podjetništva ali športa ali kulture), je bilo med drugim določeno: "O dodelitvi sredstev odloči pristojni organ z odločbo. Odločbe bodo izdane najkasneje v roku 14 dni po odpiranju vlog." Toda pristojni organ je izdal odločbe šele kasneje (npr. 20 ali 30 dni po odpiranju vlog, vsaj zavrnilne), zato se postavi vprašanje, kakšne so posledice te zamude? Ali pride v teh postopkih v poštev raba ZUP (npr. glede molka organa), saj to v razpisu oz. predpisih za njegovo podlago ni bilo navedeno? Pristojni organ je namreč prejel pritožbe (tudi) iz razloga zamude izdaje odločb oz. češ da naj bi se zato stranki razmerje razveljavilo. Kako naj torej organ postopa s pritožbami te vrste? Odločba je bila pri tem izdana po razpisnem roku, vendar vročena pred strankino pritožbo - ali se tedaj stranka še lahko sklicuje na zamudo?

Uvodoma gre v zadevi poudariti dvoje za presojo dileme pomembnih izhodišč: 1) glede pravnega značaja razpisne dokumentacije in 2) narave razmerja kot javno oz. upravnopravne zadeve in s tem rabe ZUP (več gl., tudi o sodni praksi, v Kovač, Rakar in Remic, Upravno-procesne dileme o rabi ZUP 2, 2012, str. 70, 367 in povezane).

Razpisna dokumentacija, ki se izda na podlagi predpisov (zakonov, PIP, občinskih odlokov in pravilnikov), je pravni akt, ki ima glede na to, da se nanaša na še nenastalo in na posamezne nosilce neopredeljeno stanje, značaj splošnega in abstraktnega akta. Čeprav ni neposredno predpis, se razpisni akt zaradi eksternih učinkov in izdaje na podlagi predpisov, umešča med predpise lato sensu (prim. 6. člen ZUP). Razpisna dokumentacija je po vsebini področna, zato v primeru specialnih postopkovnih pravil in rabe ZUP v tem aktu, posamično procesno pravilo ZUP nadredi, v skladu s 3. členom ZUP oz. 4. členom ZUP (lex specialis derogat legi generali).

Kadar je predmet razmerja, kot pri zadevnih dodeljevanjih subvencij iz javnih (občinskih) sredstev, odnos zasebnih strank (prosilcev/vlagateljev) do oblasti (občine oz. pristojnih organov po Pravilniku o postopkih za izvrševanje proračuna, (Uradni list RS, št. 50/07 in nasl.), pa ob tem ne gre niti za javno naročanje niti razpolaganje s stvarnim premoženjem javnopravnih skupnosti (občine), je to razmerje najmanj javnopravna zadeva. ZUP se torej uporablja pri razpisih po Pravilniku najmanj smiselno, po materialni definiciji upravne zadeve pa celo podrejeno, saj so prisotni vsi teoretični znaki upravne stvari v primeru javnega sofinanciranja po Pravilniku.

Ti znaki so (prim. Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 44–65):
* javni interes, tj. namen delitve in porabe sredstev;
* vsaj potencialna kolizija z zasebnim interesom (prosilcev, ki želijo sredstva);
* gre za področje upravnega (finančno-gospodarskega) prava;
* o pravici oz. pravnem interesu strank (prosilcev) se oblastno odloča;
* odločujoči oblastni organi so nadrejeni strankam.

Poleg tega o rabi ZUP izrecno, čeprav parcialno, najdemo določbo tudi v Pravilniku (npr. 231. člen). Obenem Pravilnik določa, da se ZUP uporablja za občine le smiselno, je vseeno stališče, da materialna definicija upravne zadeve nad tem prevlada. Po sodni praksi v upravnem sporu ravno razporejanje oz. poraba javno finančnih sredstev v tem kontekstu pomeni potrebo po zaščiti javnega interesa (npr. odločba Vrhovnega sodišča RS, št. U 54/99 z dne 20. 10. 1999), torej gre pri postopkih po Pravilniku za upravne zadeve, čeprav sam Pravilnik le del teh zadev neposredno opredeli kot takih z določitvijo rabe ZUP. Treba je torej upoštevati, da gre za rabo ZUP (podrejeno) tako takrat, kadar področni predpis le to določi (formalno določena upravna zadeva) in tudi takrat, ko gre za materialno določeno upravno zadevo zaradi, tako tudi pri PIP. Čeprav se torej niti občinski predpisi niti Pravilnik niti razpis ne sklicuje neposredno na rabo ZUP, se ta mora pri dodeljevanju javnih sredstev po PIP upoštevati, kolikor posameznih procesnih vprašanj področni akt ne ureja drugače.

To velja tudi za skupek pravil glede molka organa in posledic, ki po ZUP sledijo za udeležence postopka. Kar je drugače v konkretnem primeru je le, kdaj je potekel rok za izdajo odločbe, saj je po ZUP ta rok dva oz. en mesec od popolne vloge (222. člen ZUP), v tem postopku pa 14 dni od odpiranja vlog.

Iz ZUP izhaja, da se lahko stranka pritoži, kar je temeljno načelo. Prav tako veljajo v tem primeru vsa ostala določila ZUP. Veljajo torej tudi pravila glede molka organa. Zato se lahko stranka zoper odločbo na podlagi razpisa pritoži med drugim zaradi molka organa, toda le, dokler odločba ni izdana, kar velja ne glede na specialen rok izdaje odločb. Izpodbijanje odločbe samo iz razloga zamude, pri čemer je bila odločba izdana sicer po določenem roku, a še pred vložitvijo pritožbe, pa po ZUP ni pravočasna in se, če je vložena le po tem temelju, zavrže v skladu z 240. členom ZUP.

Kolikor je morda stranki zaradi utemeljenih pričakovanj (npr. glede podaljšanja financiranja glede na prejšnje obdobje) nastala škoda, se ta uveljavlja v pravdi po civilnem pravu.