Ali je organ v upravnem postopku dolžan spoštovati začasno odredbo, ki jo je izdalo sodišče v pravdni zadevi (npr. zaradi zavarovanja nedenarne terjatve), ali naj počaka z vodenjem postopka ali s postopkom nadaljuje?

Organ mora upravni postopek voditi zakonito, kar pomeni ne samo, da upošteva vse veljavne (procesne in materialne) predpise, ampak tudi zakonite odločitve drugih pristojnih organov ali sodišč, ki vplivajo na odločitev v upravni zadevi.

Začasna odredba vpliva na odločitev v upravni zadevi vedno, ko je zavarovanje, zaradi katerega je izdana, v neposredni zvezi s pravno relevantnimi dejstvi, ki jih organ ugotavlja v postopku. Zaradi narave odločanja o upravnih zadevah in s tem povezanih materialnih pogojev za odločitev, je pričakovati, da začasne odredbe za zavarovanje denarnih obveznosti redkeje vplivajo na izvedbo upravnega postopka, kot začasne odredbe za zavarovanje nedenarnih obveznost. Seveda pa vsaka začasna odredba, ne glede na to, ali se nanaša na zavarovanje denarnih ali nedenarnih obveznosti, neposredno vpliva na postopek, če je v postopku na primer relevantna višina denarnih sredstev, s katerimi stranka zaradi odredbe ne more razpolagati, ali če so relevantne nepremične ali premične stvari tako, da se dolžniku, ki je hkrati stranka prepove razpolaganje z njimi, njihovo spreminjanje, poseganje vanje ipd (prim. 273. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju). To pomeni, da organ v upravnem postopku ne more zgolj upoštevati (izkazane) višine denarnih sredstev ali lastništva na premični ali nepremični stvari, če je z odredbo izrečena prepoved razpolaganje z njimi.

Začasna odredba, ki jo izda sodišče, v skladu z zgoraj navedenim pomeni, da dejansko stanje ni razčiščeno do te mere, da bi v upravnem postopku zadostilo načelu materialne resnice, zato je organ nanjo vezan ves čas njene veljave. To z vidika vodenja upravnega postopka pomeni, da zaradi spornega dejanskega stanja, ki je ali bo predmet sodnega (pravdnega) postopka, da se ne more nadaljevati, dokler odločitev sodišča ne bo pravnomočna oziroma dokler bo odredba veljavna. Ugotavljanje za upravno zadevo relevantnega dejstva v sodnem postopku pomeni predhodno vprašanje v upravnem postopku (gl. 147. do 152. člen ZUP), zato ga je treba prekiniti s sklepom.

Z ZUP je sicer dana možnost, da organ ob nastopu predhodnega vprašanja odloča, ali bo postopek prekinil do odločitve pristojnega organa ali sodišča, ali ga bo za potrebe upravnega postopka rešil sam, vendar ob dejstvu, ko je sodni postopek v teku ali pa se bo zaradi spornih dolžniško upniških razmerij očitno začel, je zaradi že izdane začasne odredbe po našem mnenju smiselno, da se postopek prekine, dokler sodišče pravnomočno ne odloči oziroma dokler ne odpravi začasne odredbe. Če bi organ vendarle sam reševal predhodno vprašanje, bi moral zaradi nerešenih dolžniško upniških razmerij na predmetu, ki je v neposredni zvezi z relevantnim dejanskim stanjem v upravni zadevi, moral priznati pravni interes in s tem status stranskega udeleženca tudi upniku (43. člen ZUP) in mu omogočiti sodelovanje v upravnem postopku (142. člen ZUP).