Stranka je vložila zahtevo za izdajo soglasja k projektu (npr. za pridobitev gradbenega dovoljenja). Organ (npr. občinska uprava) ji je za vložitev vloge izdal plačilni nalog (v višini 4,54 EUR) za plačilo upravne takse po tarifni številki 1. Ali je zahteva za plačilo upravne takse upravičena, če so po Zakonu o upravnih taksah oproščeni plačila upravne takse »dokumenti in dejanja v zvezi z izdajo projektnih pogojev in soglasij ter soglasij za priključitev v zvezi z izdajo gradbenih dovoljenj« in če materialni predpis (51. člen ZGO-1) določa, da »soglasodajalci za pripravo in izdajo projektnih pogojev in soglasij ter soglasja za priključitev niso upravičeni do plačila taks, povračila stroškov ali drugih plačil«?

Po Zakonu o upravnih taksah (ZUT) se upravna taksa plača za dokumente in dejanja v upravnih in drugih javnopravnih zadevah, za katere je določena v taksni tarifi. Za opredelitev dokumentov in dejanj, za katere se plača taksa, sta v tarifni prilogi zakona uporabljeni dve pravni tehniki: ali zakon dokumente in dejanja eksplicitno navede ali za vse uporabi splošno določbo (t. i. generalna klavzula). Ob določitvi taksne obveznosti pa zakon iz splošne obveznosti plačila izključi eksplicitno navedene subjekte (gl. 23 in 24. člen ZUT) ali eksplicitno navedene dokumente in dejanja v konkretnih upravnih in drugih javnopravnih zadevah (gl. 28. člen ZUT).

V obravnavanem primeru je pomembna določba o oprostitvi plačila upravne takse za dokumente in dejanja v izrecno navedenih upravnih in drugih javnopravnih zadevah. Zakonska dikcija lahko poraja vprašanje, ali opredelitev »dokumentov in dejanj v zvezi z ...« pomeni oprostitev od dolžnega plačila upravne takse za vloge oziroma zahteve za uvedbo postopka, ali le za dokument (npr. izdaja odločbe, soglasja) ali dejanje, ki ga organ na podlagi zahteve opravi. Kljub temu, da nekatere druge točke posebej opredeljujejo tudi vloge, menimo, da obravnavana določitev »dokumentov in dejanj v zvezi z …« vključuje nesporen namen zakonodajalca, da pri opravljanju navedenih upravnih ali drugih javnopravnih zadev siceršnje zavezance v celoti oprosti plačila upravne takse. To pomeni tako za vlogo (zahtevo za začetek postopka; o vlogah in začetku postopka gl. 63. člen ZUP oziroma 125. člen ZUP in nadaljnje) kot tudi morebitno izdajo odločbe oziroma opravo materialnega dejanja. V takšnih primerih gre torej za oprostitev plačila vse upravne takse, ki bi jo stranka morala plačati v neki upravni ali javnopravni zadevi, na prvi in drugi stopnji odločanja, kot tudi v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Omenjene besedne zveze, ki jo zakon v istem členu uporablja v večini tam določenih izjem oziroma oprostitev plačila takse, pa ne moremo omejevati zgolj na izdajo odločbe ali opravo dejanja. K takšnemu sklepanju napotuje tudi pravno načelo a maiori ad minus (več o tem v M. Pavčnik v delu Teorija prava). Kolikor je namen zakonodajalca, da taksnega zavezanca oprosti plačila (praviloma višje) takse za odločbo oziroma dejanje, je logično, da se oprostitev nanaša tudi na vlogo oziroma zahtevo za uvedbo postopka.

V obravnavanem primeru področni zakon soglasodajalcem prepove morebitno zahtevanje plačila taks, stroškov in (vseh) drugih plačil v zvezi z izdajo soglasij. Tudi na tej podlagi je očiten enoznačni namen zakonodajalca, da organi, ki so vključeni v izdajo soglasij ne smejo zahtevati nobenih plačil za opravljeno delo. Tako kot smo navedli že glede Zakona o upravnih taksah, v tem primeru to ne velja samo za soglasja (kot upravne akte), ampak tudi za vloge za izdajo le teh.