Ali lahko oziroma mora organ popraviti pomote v odločbi, če je zoper njo že vložena tožba v upravnem sporu? Ali lahko popravi napake tako, da v odgovoru na tožbo pojasni napako? Ali organ lahko popravi tudi napake v obrazložitvi odločbe?

Kaj velja glede pravice do pritožbe zoper sklep o popravku, če gre za pomoto v aktu druge stopnje?

V 223. členu ZUP je dano pooblastilo, da organ vsak čas popravlja pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. Iz navedene pravne norme izhaja tako obseg, kot tudi dovoljen čas uporabe procesnega upravičenja popravljanja pomot. Organ na tej podlagi lahko popravlja le pomote tehničnega značaja, ne pa tudi zmot in pomanjkljivosti v izjavi volje, do katerih je prišlo pri izdaji odločbe, saj gre v takem primeru za poseg v pravni položaj, ki ga je ustvarila odločba (gl. sodbo VS RS, št. U 1467/93-7 z dne 25. 8. 1994).

Pomote se lahko popravlja v vseh delih odločbe, ne le v izreku. Zakon ne postavlja časovnih omejitev, zato je pomoto mogoče popraviti vedno, ne glede na to ali je odločba dokončna oziroma pravnomočna, zato ni zadržkov, da organ pomote ne bi popravil v času, ko je vložena tožba v upravnem sporu pa sodišče še ni odločilo. To, kot omenjeno, lahko stori celo po odločitvi sodišča. Čeprav poprava pomote ne sme vplivati na vsebino odločitve, je smotrno, da organ, ki je po vložitvi tožbe in pred razsodbo, popravil pomoto, o tem obvesti tudi sodišče. Sklep o popravi pomote se sicer vroči strankam, z uradnim zaznamkom pa se poprava označi na vseh dosegljivih izvirnikih odločbe.

Poprava pomote se pravno veljavno lahko opravi le po postopku, ki ga določa 223. člen ZUP (s sklepom in oznako popravka na izvirnikih odločbe). Drugačno postopanje ne moremo šteti za veljavno popravo pomote niti ne more imeti takšnega učinka. Morebitna navedba organa o napaki v odgovoru na tožbo zato ne popravlja pomot niti ne ustvarja nobenih pravnih posledic poprave pomot, saj mora organ o tem vedno izdati pisni sklep in ga vročiti strankam.


Sklep o popravi pomote se lahko izpodbija vedno, kadar prizadeti oceni, da je organ z izdajo sklepa prekoračil pristojnosti za popravo napake iz 223. člena, kot tudi pravila o stvarni in krajevni pristojnosti.

Zoper sklep o popravku je izrecno dopustna pritožba (tretji odstavek 223. čl. ZUP), vendar je pri dokončnem odgovoru o dovoljenosti pritožbe vedno treba upoštevati splošna pravila o dovoljenosti pritožbe zoper sklep po 258. členu ZUP. V skladu z navedenimi je pritožba zoper sklep dovoljena, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja: 1. pritožba zoper sklep mora biti izrecno določena v zakonu (kot npr. v tretjem odstavku 223. člena ZUP); 2. pritožba mora biti dovoljena tudi zoper odločbo organa, ki je sklep izdal. To pomeni, da pritožba zoper procesni sklep ni dovoljena, ne glede na to, da tako določa zakon pri konkretnen procesnem institutu, če ni dovoljena pritožba zoper odločbo istega organa o predmetu postopka, kot velja splošno za vse akte druge stopnje. Pravica do pritožbe zoper odločbo je namreč po ZUP izključena, če je za odločanje na prvi stopnji pristojen predstavniški organ ali vlada (gl. drugi odstavek 13. člena ZUP ). Prav tako je po naravi stvari izključena v vseh ostalih primerih, ko odločitev izda drugostopenjski organ, saj v sistemu dvostopenjskega upravnega odločanja nad njim ne more biti pritožbenega organa.