Organ je želel osebno vročiti pošiljko, vendar je Pošta Slovenije zavrnila opravo vročitve z utemeljitvijo, da pošiljka presega dovoljeno težo 2 kg. Ali vročanje po pravilih ZUP ni dopustno, če teža pošiljke presega 2 kg, zlasti ker je bila vsebina pošiljke zavrnitev soglasja, zaradi česar bi pristojni izdajatelj kot predvideni naslovnik lahko izdal pozitivno odločbo stranki namesto zavrnilne v javnem interesu?

Določbe ZUP o vročanju so kot posebna pravila nadrejena pravilom o vročanju po Zakonu o poštnih storitvah (v nadaljevanju ZPSto-2) in njegovih izvedbenih aktih (lex specialis derogat legi generali). Navedeno izhaja iz prvega odstavka 87. člena ZUP in drugega odstavka 42. člena ZPSto-2. V skladu z ZUP se namreč odločbe, sklepi in drugi dokumenti, od vročitve katerih začne teči rok, vročajo po pravilih tega zakona, ostali dokumenti pa po zakonu, ki ureja poštne storitve, po ZPSto-2 pa mora izvajalec poštnih storitev poštno pošiljko vročiti po določbah in pod pogoji posebnega zakona (npr. ZUP, ZPP, ZKP), če tak zakon vročanje ureja drugače.

Na normativni ravni zato ni dvoma, po katerem predpisu mora biti opravljena vročitev dokumenta. Če od vročitve začne teči rok (npr. za dopolnitev zahteve, pritožbo, izdajo soglasja ipd.), organ in vročevalec morata vročitev opraviti po ZUP. Kljub temu, da ZUP v 87. členu govori o osebnem vročanju odločb, sklepov in drugih dokumentov, je dejstvo, da tudi na podlagi jezikovne interpretacije zakona ni mogoče sklepati, da se osebno vročanje omejuje z vročanjem enega dokumenta in z obsegom (oziroma težo) le tega. Namen osebnega vročanja je zagotoviti učinkovitost vročanja, ko je vročitev odločilna za nadaljevanje ali zaključek postopka. Zato je treba vsak dokument (ne glede na njegov obseg ali težo), katerega vročitev je vezana na tek roka, vročati po pravilih ZUP.

Uradna oseba, ki mora opraviti osebno vročitev po ZUP, in vročevalec zato zaradi teže pošiljke ne moreta postopati v nasprotju z ZUP in pošiljko vročati npr. v skladu s predpisi, ki urejajo poštne storitve. Takšna pošiljka mora biti opremljena na način, kot je sicer predpisano za osebno vročanje, saj sicer osebno vročanje ni mogoče. To pomeni, da se na pošiljko (tudi paket) pritrdi tiskovina, ki ustreza vsebini ovojnice za osebno vročanje, kot jo predpisujeta 87. člen ZUP in Pravilnik o ovojnici, vročilnici in drugih sporočilih za vročanje v upravnem postopku (Uradni list RS, št. 89/22 in novele; gl. od 8. do 10. člena).

Osebno vročanje se lahko opravi po uradni osebe organa, ki vroča, ali po drugi fizični ali pravni osebi, ki je registrirana za opravljanje vročanja oziroma izvajanje poštnih storitev (gl. 83. člen ZUP). Pri vročanju preko pravne osebe je treba upoštevati omejitve, če je ta pravna oseba izvajalec univerzalnih poštnih storitev (z odločbo Agencije za pošto in elektronske komunikacije je na območju Republike Slovenije do 31. 5. 2023 za izvajanje univerzalnih poštnih storitev pooblaščena Pošta Slovenije d.o.o.).

A le kolikor pošiljka, ki jo je treba vročiti osebno po ZUP, presega zakonske standarde za univerzalno storitev (npr. poštna pošiljka do 2 kg, poštni paketi do 10 kg; gl. drugi odstavek 3. člena ZPSto-2), izvajalec vročitev lahko tudi zavrne, saj mu dovoljenje ne nalaga obveznosti vročanja tovrstnih pošiljk. V takem primeru organ opravi vročitev sam ali preko drugega registriranega izvajalca poštnih storitev, vendar v skladu z ZUP.