Kateri predpis določa območja samoupravnih lokalnih skupnosti, na katerih sta pri organu poleg slovenskega jezika uradna jezika tudi italijanski oziroma madžarski jezik?

Rabo jezika v upravnem postopku ureja 62. člen ZUP v povezavi z 5. členom UUP, upoštevati pa je treba tudi določbe nekaterih drugih predpisov, in sicer 1) Ustave Republike Slovenije (URS, Uradni list RS, št. 33I/1991 in novele), 2) Zakona o državni upravi (ZDU-1, Uradni list RS, št. 52/2002 in novele) in 3) Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS, Uradni list RS, št. 86/2004).


Vsi ti predpisi vsebujejo pravila glede rabe jezika narodnih skupnosti, ne določajo pa konkretnih območij samoupravnih lokalnih skupnosti, kjer ta pravila veljajo. Ta območja so določena z Zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (ZUODNO, Ur.l. RS št. 60/1994 in novele) v povezavi s statuti tam navedenih občin - upoštevati je torej treba 1) 5. člen ZUODNO, ki določa, v katerih občinah se določijo t.i. narodnostno mešana območja (t.j. Lendava, Hodoš - Šalovci, Moravske Toplice, Koper, Izola in Piran ter Ankaran) v povezavi z 2) 2. členom tega zakona, ki določa, v katerih občinah se volijo predstavniki narodnih manjšin (to zato, ker nekatere od občin, naštete v 5. členu tega zakona, ne obstajajo več, saj je prišlo do teritorialnih sprememb) in v povezavi z 3) statuti teh občin - katero območje v teh občinah je dvojezično, torej v končni posledici določajo statuti teh občin.


V skladu z ZUODNO so narodnostno mešana območja določena na območjih naslednjih občin:


a) za italijansko narodnostno manjšino (4): Mestna občina Koper, Izola in Piran ter Ankaran


b) za madžarsko narodnostno manjšino (5):Lendava, Dobrovnik, Hodoš, Moravske Toplice, Šalovci.