Organ je k udeležbi v postopku povabil osebe, za katere je menil, da imajo pravni interes. Ali je treba osebi, ki na poziv organa ni priglasila udeležbe v postopku, vročiti odločbo?

Organ mora ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice in pravne koristi bi lahko vplivala odločba (44. člen ZUP), zato je dolžan vsakogar, za katerega meni, da mu pripada položaj stranke ali stranskega udeleženca (tj. stranke v širšem smislu), povabiti naj vstopi v postopek in se ga udeležuje za varstvo svojega pravnega interesa. Oseba, ki meni, da bi morala biti udeležena v postopku, pa udeležbo lahko zahteva tudi sama (43. člen ZUP).

V povabilu k udeležbi mora organ osebi določiti rok, v katerem mora udeležbo priglasiti in jo opozoriti na posledice. Če v tem roku udeležbe ne priglasi, možnosti sodelovanja ne izgubi, saj udeležbo lahko zahteva tudi kasneje, v skladu s 142. členom ZUP., vendar mora to izrecno zahtevati. V tem primeru mora organ o udeležbi izdati sklep. Če pa oseba udeležbe ne zahteva, ji organ le-te ni dolžan zagotoviti (četrti odstavek 143. člena ZUP).


Oseba torej pridobi status stranskega udeleženca s priglasitvijo udeležbe ali s sklepom organa na podlagi vložene zahteve. Priglasitev udeležbe namreč pomeni, da oseba poleg pravnega izkazuje tudi dejanski interes - ta pa je pomemben, saj mora organ zaradi načela ekonomičnosti in varstva pravic strank vključiti le tiste osebe, ki to želijo.

Status stranskega udeleženca pomeni, da ima taka oseba enake procesne pravice in dolžnosti kot stranka - torej tudi pravico, da se ji vroči odločba. Argumentum a contrario takih pravic in dolžnosti nima oseba, ki tega statusa nima. Če torej oseba ne priglasi udeležbe na pravilen poziv organa, ji ta ni dolžan vročiti odločbe.