Upravni organ je s sklepom ustavil postopek, ki se je začel na zahtevo več vložnikov. Kako se v tem primeru pravilno zaračuna upravno takso - ali se plača eno takso za vlogo in eno za sklep oziroma ali je potrebno plačati toliko taks za sklep, kolikor osebam je ta vročen? Prav tako se postavlja vprašanje, ali se v obrazložitvah odločb piše, da so takse proste, saj 15. člen ZUT govori le o dokumentih, ne pa o odločbah, medtem ko je prvi odstavek 14. člena ZUT, ki je bil črtan z ZUT-H, poudarjal, da je v odločbi ali dokumentu, za katerega je bila plačana taksa, treba navesti, v kakšnem znesku in po kateri tarifni številki.

Upravna taksa se v skladu z Zakonom o upravnih taksah (ZUT, Ur. l. RS, št. 8/2000 in novele) plačuje, če ni v taksni tarifi drugače določeno, za: 1) vloge – takrat, ko se vložijo pri pristojnem organu; če so dane na zapisnik pa takrat, ko se zapisnik sestavi, 2) odločbe, dovoljenja, sklepe, soglasja in druge spise – takrat, ko se vloži zahteva, naj se izdajo ter 3) upravna dejanja – takrat, ko se vloži vloga, naj se opravijo (5. člen ZUT).

Upravna taksa lahko rečemo, da je pavšal stroškov za delo prvostopenjskega oz. drugostopenjskega organa, ki se obračunava glede na število potrebnih postopkov in ne na število vlog. Tako je po 4. členu ZUT taksni zavezanec tisti, ki s svojo vlogo sproži upravni postopek oziroma na zahtevo katerega se opravijo različna dejanja ali izdajo dokumenti, predvideni v taksni tarifi. V primeru, da je za isto takso več taksnih zavezancev (več vložnikov) je njihova obveznost nerazdelna (drugi odstavek 4. člena ZUT). Glede zneska takse za začetek postopka glej tarifno številko 1.

Prav tako pa zakon določa takse za samo izdajo odločb in sklepov (glej tarifno številko 3). Med opombami k tarifni številki 3 je izrecno navedeno, da če se izda ena odločba ali sklep na zahtevo več oseb, se plača taksa tolikokrat, kolikor je oseb, katerim se odločba ali sklep vroči.

Glede na določbe 4. člena ZUT tako menimo, da če vloži več vložnikov eno vlogo z enim zahtevkom, za katerega je predvidena taksna obveznost, zanjo odgovarjajo nerazdelno. Če vložijo z eno vlogo več zahtevkov, je potrebno plačati takso tolikokrat, kolikokrat je zahtevkov (glej analogno tretji odstavek 4. člena ZUT), pri čemer zopet odgovarjajo nerazdelno za vsako istovrstno takso.

Za samo izdajo sklepa o ustavitvi postopka (gre za sklep, s katerim se postopek konča), ki se vroči vsem vložnikom, pa velja v skladu z opombo 1 k tarifni številki 3, da se plača taksa tolikokrat, kolikor je oseb, katerim se sklep vroči.


Glede navajanja oprostitev takse v obrazložitvi odločb pa tako iz logične kot jezikovne razlage določb ZUT izhaja, da so z dokumenti mišljene tudi odločbe in sklepi, namreč že 1. člen ZUT določa: "Ta zakon ureja plačevanje upravnih taks (v nadaljnjem besedilu: takse) za dokumente in dejanja v upravnih in drugih javnopravnih zadevah (v nadaljnjem besedilu: dokumenti in dejanja) pri upravnih organih." ZUT torej uporablja splošni termin "dokumenti" kot zelo širok abstrakten pojem, ki naj zaobjame širok krog različnih aktov (odločbe, sklepe, potrdila idr.).

Velja torej, da je v obrazložitvah odločb potrebno navesti, da so takse proste (če so izpolnjeni pogoji za oprostitev - slednje je treba tudi izrecno navesti; glej 28. člen ZUT).