Organ vodi upravni postopek, v katerem neposredno uporabljiv predpis Evropskih skupnosti, ki velja nad nacionalnim pravom, določa, da gre v primeru molka organa za fikcijo izdaje pozitivne odločitve. Postavlja se vprašanje, ali mora upravni organ vseeno izdati kakšen upravni akt, kljub omenjeni pozitivni fikciji?

Res je, da neposredno uporabljiv predpis Evropskih skupnosti, ki velja nad nacionalnim pravom, določa, da se v primeru molka organa šteje, da je bila izdana pozitivna odločitev, vendar je potrebno z vidika pravne varnosti vendarle razmišljati, da pisni dokument pomembno prispeva k transparentnosti postopka. Upravni organ mora zato tudi v takem primeru izdati odločbo oz. glede na pozitivno odločitev ter v skladu z načelom ekonomičnosti (14. člen ZUP) zadošča že dopis, v katerem obvesti stranko, da ji je pravica odobrena, pri čemer ima tak dopis v primeru vložitve pravnih sredstev pravno naravo pozitivne konkretne odločbe. Bistven del odločbe oz. dopisa pa je nujno tudi obrazložitev, čemu organ soglaša s pridobitvijo pravice, v smislu tehtanja med interesi stranke in javno koristjo (zakaj torej javna korist ni ogrožena, če stranka pravico dobi). Pri tem velja poudariti, da niti pozitivna niti negativna fikcija odločitve (četrti odstavek 222. člena ZUP) ni institut, ki naj »olajša« delo organom, temveč institut, namenjen varstvu pravic strank (7. člen ZUP).