Kako postopa organ, če izda v postopku, kjer se na prvi stopnji izdaja dokončne odločbe, nepravilni sklep o dovolitvi obnove postopka (npr. upošteva nova dejstva, ki jih stranka navede po dokončnosti odločbe, čeprav bi jih mogla že prej) pa ta sklep sodišče v upravnem sporu odpravi, toda vmes je upravni organ v obnovljenem postopku že izdal novo odločbo. Kako sodba sodišča o nezakonitosti sklepa o obnovi postopka vpliva na izdano upravno odločbo?

Ali naj upravni organ sploh kaj stori, če obenem še teče upravni spor zoper odločbo, izdano v obnovljenem postopku? Kako pa se ravna, če upravni spor glede odločbe ni sprožen?

Obnovo postopka po uradni dolžnosti ali na predlog začne organ, ki je izdal odločbo, na katero se nanaša obnovitveni razlog, z izdajo sklepa o dovolitvi in obsegu obnove postopka (261. člen ZUP in 268. člen ZUP). To je lahko organ prve ali druge stopnje – slednje pa je načeloma tudi odločilno z vidika možnosti pritožbe. Zoper sklep je dovoljena pritožba samo v primeru, kadar je sklep izdal organ prve stopnje in je v določenih zadevah pritožba dopustna. Če je izdal sklep organ druge stopnje ali organ prve stopnje, ki na določenem področju po področnih predpisih izdaja že dokončne odločbe in druge akte, pritožbe ni (271. člen ZUP). Mogoče pa je v tem primeru začeti upravni spor po 5. členu Zakon o upravnem sporu (pisrs.si) (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/06 in novele).

Stranka je dolžna po razpravnem načelu sodelovati v postopku tudi z lastnim bremenom vse do izdaje odločbe. Na predlog stranke se lahko postopek obnovi (260. člen ZUP) samo, če stranka navaja nova dejstva oz. dokaze, ki jih prej ni mogla (prvi odstavek 261. čl. ZUP). V navedenem primeru stranka že ob vlogi ni predložila ustreznih dokazil, čeprav bi ji lahko in tudi morala. Ker jih ni predložila ob vlogi, je želela uveljavljati po izdaji odločbe (ki ji ni bila v korist), čemur je organ, zaradi v resnici obstoječih določenih dejstev v korist te stranke že ob vložitvi vloge sledil in postopek obnovil. Upravno sodišče je sklep o obnovi postopka odpravilo, saj je načelo materialne resnice, tj. odločanje po pravem in popolnem dejanskem stanu, omejeno s prekluzijo strank. Ker v danem primeru stranka ni že pred izdajo odločbe navedla merodajnih dejstev, po izrecni odločbi ZUP (analogno prim. v pritožbenem postopku, gl. 238. člen ZUP in 261. čl. ZUP), obnova postopka kot izjemoma dovoljen poseg v dokončno (ali celo pravnomočno) odločbo ni dopusten. Organ torej ob pasivnosti stranke v dokaznem postopku, če ima ta po zakonu dolžnost participacije, sploh v predlagalnih postopkih, ne more nadomestiti njenega nesodelovanja v obnovljenem postopku, čeprav nedvoumno spozna, da prvotna odločba ni bila izdana na podlagi (materialne) resnice. V primeru z zakonom določenih prekluzij ima učinkovito voden postopek (ekonomičnost) prednost pred materialno resnico.

Ker je upravni organ izdal nezakonit sklep o dovolitvi obnove postopka, je nezakonita tudi odločba, izdana v takem obnovljenem postopku, vendar slednje ne velja samo po sebi. Izdana odločba namreč učinkuje, razen če se jo spremeni, odpravi ali razveljavi ali ugotovi kot nično v postopkih s pravnimi sredstvi.

Kolikor je bila tožba vložena ne samo zoper sklep o obnovi (ki ga je sodišče odpravilo), ampak tudi zoper odločbo, ki je bila izdana v obnovljenem postopku, je v primerih, ko sodišče ni združeno odločalo o zakonitosti sklepa in odločbe, treba samoiniciativno odpraviti nezakonito odločbo, ne zgolj čakati na odločitev sodišča. V takem primeru ima organ, ki je odločbo izdal, možnost uporabiti izredno pravno sredstvo odprave ali spremembe odločbe v zvezi z upravnim sporom (273. člen ZUP), če z njim tožbenemu zahtevku ugodi, s tem pa ne poseže v pravice drugih. Kolikor kljub odpravi sklepa o obnovi razlog za obnovo še vedno obstaja, ima organ možnost, da ponovno izda sklep o obnovi, vendar mora to storiti v roku 30 dni (obnovitveni subjektivni rok) od vročitve sodbe.

Nezakonita odločba ne more ostali v veljavi tudi, če zoper odločbo, izdano v obnovljenem postopku, ni bila vložena tožba. Organ mora v takem primeru, po uradni dolžnosti, v roku enega meseca od vročitve sodbe, obnoviti postopek na temelju drugače rešenega predhodnega vprašanja, dovolitev obnove (z odpravljenim sklepom) se šteje kot kot predhodno vprašanje za samo odločitev o obnovi (4. točka 260 člena ZUP), saj je upravni spor glede dovolitve obnove samostojen postopek, za katerega je pristojen drug organ – v navedenem primeru upravno sodišče. Nadalje bi moral upravni organ po uvedbi (druge) obnove postopka izdati novo (tretjo) odločbo glede na dejstva, znana organu do izdaje prve odločbe.V novi odločbi, izdani na podlagi 270. člena ZUP, se navede, da se izdaja v zvezi s sodbo sodišča o odpravi sklepa o dovolitvi obnove. Nova odločba ne more biti izdana v korist stranke, ki je v vlogi pomanjkljivo navedla izpolnjevanje razpisnih pogojev in jih ni v celoti izpolnjevala, tako da bi upoštevali šele po izdaji prve odločbe sporočena dejstva o izpolnjevanju pogojev. O novi odločbi upravni organ glede na že uveden upravni spor v zvezi z odločbo, izdano v obnovljenem postopku, obvesti sodišče, ki bo v takem primeru sodni postopek ustavilo, saj je izpodbijan akt odpravil že upravni organ. Odločitev o morebitnem ugovoru stranke na novo odločitev se obravnava kot tožba in se odstopi v reševanje sodišču.