Uradna oseba, ki je vodila postopek, je ugotovila, da je stranka v nasprotju z materialno zakonodajo izvedla določen poseg, zato ji je izdal odločbo, s katero je bilo stranki naloženo, naj v določenem roku izpolni obveznost (sanacije oz. vrnitve stanja v naravi v prejšnji položaj). Zavezanec odločbe ni izvršil, pač pa je enako kršitev ponovil še na širšem območju. Zato je bila stranki izdana še ena odločba za dodatno območje (z istovrstno obveznostjo kot po prvi odločbi). Nobena od odločb s strani zavezanca ni bila izvršena, zato je organ izdal dva sklepa o upravni izvršbi po drugih osebah. Izvršba po drugih osebah (sanacija) je bila izpeljana za oba dela zemljišča oz. po obeh odločbah hkrati, čeprav sta matična postopka tekla v različnih časovnih obdobjih in ločeno drug od drugega in je šlo za dve različni upravni zadevi. Postavlja se vprašanje, kako zdaj obračunati stroške upravne izvršbe, saj izvršitelj kot izvajalec del (sanacije zemljišča) in enako Policija, ki je v postopku varovala izvršitelje, zatrjujeta, da stroškov ne moreta obračunati ločeno, razdeljeno na dva postopka oz. po dveh odločbah oz. sklepih o izvršbi.

Organ je ravnal pravilno, ko je vodil dva ločena matična postopka, saj so bile kršitve ugotovljene v različnem časovnem obdobju in za različne dele zemljišča, zato gre pri tem za dve različni zadevi. Postopka pa bi organ lahko združil v fazi izvršbe na podlagi dveh odločb, če bi še ne bi bili izvršni, a obe izvršljivi, tako da bi izdal le en sklep, v katerem bi se vodil na podlagi dveh izvršilnih naslovov en izvršilni postopek (o izvršbi po drugi osebi). Združitev dveh (izvršilnih) postopkov pa je ob pogojih ZUP (gl. sp.) možna tudi šele ob izdaji sklepa o stroških postopka.

Kdo trpi stroške upravnega postopka, koliko znašajo ter komu in v kakšnem roku jih je treba plačati, določi organ v odločbi, s katero se konča postopek. O stroških matičnega upravnega postopka se odloči v dispozitivu odločbe o glavni stvari ali pa mora v dispozitivu odločbe navede, da bo izdan o stroških poseben sklep (118. člen ZUP). V tem sklepu mora biti navedena upravna zadeva oziroma postopek, s katerim so bili povzročeni stroški (Androjna, Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 265). V izvršilnem postopku je nekoliko drugače, ker ta postopek najprej obsega pravni del z izdajo sklepa o izvršbi (290. člen ZUP) in šele nato dejanski ali realni del izvršbe. Zato se praviloma v sklepu o izvršbi, ko se določi izpolnitev obveznosti po drugi osebi, v izreku sklepa o izvršbi vključi klavzulo o naknadnem obračunu stroškov, saj ti v času izdaje sklepa še niso znani. Naknadno, po zaključenem dejanskem delu izvršbe, se izda sklep o stroških (izvršbe), s katerim se po splošnih določbah ZUP (členi 113-124) te stroške obračuna v breme zavezane stranke.

Zaradi smotrnosti in ekonomičnosti postopka (14. člen ZUP), organ lahko odstopi od pravila „en zahtevek-ena upravna zadeva-en postopek“ ter vodi oziroma spoji več upravnih zadev v en postopek. To velja tako v matičnih upravnih postopkih (izdaje odločbe o glavni stvari), kot tudi izvršilnih postopkih. Za takšno združitev upravnih zadev, ki bi se sicer ločeno obravnavale, v en postopek morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji (130. člen ZUP):

*zahtevki se morajo opirati na isto oziroma enako dejansko stanje,
*pravna podlaga mora biti ista,
*organ, ki vodi postopek, je stvarno pristojen za odločanje v vseh zadevah, ki bi jih bilo treba združiti v en postopek.
O tem, da se postopki v upravnih zadevah združijo tako, da se o istovrstnih pravicah ali obveznostih več strank oziroma o več različnih zahtevkih ene ali več strank vodi en postopek, odloči pristojni organ s posebnim sklepom, zoper katerega je dovoljena posebna pritožba. Več upravnih zadev se lahko združi v en postopek v vsakem stadiju upravnega postopka (po Androjna, Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 285, 286).

V navedenem primeru je glede na to, da gre za dve matični upravni in izvršilni zadevi (dva sklepa o izvršbi oz. dva izvršilna postopka na podlagi dveh odločb), za katera je pristojen isti upravni organ in za katere pravni temelj je isti (področni zakon in 290. člen ZUP) ter se nanašata na isti dejanski stan (kršitev istega področnega predpisa in neizpolnitev naloženih sanacij na dveh zemljiščih), je možno izvršilna postopka združiti tudi po njuni pretežni izvedbi. Tako se izda na podlagi obeh sklepov o izvršbi po drugi osebi (ter zapisnika o izvršbi) izdati en skupen sklep, v katerem se v prvi točki izreka najprej dva izvršilna postopka združi, nato pa obračuna še stroške obeh izvršb.