Kakšen je postopek vročitve v primeru, da naslovnik nima urejenega hišnega predalčnika?

Če naslovnika ni najti na naslovu, se lahko vročitev opravi tako, da vročevalec na primernem mestu (hišnem predalčniku, če tega ni, na vratih stanovanja itd.) pusti pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na prej navedenih mestih, lahko vročevalec sporočilo pusti v poštnem predalu ali drugem primernem mestu. V sporočilu se navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Po preteku 15 dnevnega roka vročevalec pusti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika, če ga ta ima in je uporaben. V primeru, da ta pogoj ni izpolnjen, se pošiljka vrne pošiljatelju, vendar mora pisno sporočilo vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja.

Upravno sodišče RS je v sodbi U 217/2008 ugotovilo: "Vročitev na način iz tretjega odstavka 87. člena ZUP namreč velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument, če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, pa velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Ker tožnik v navedenem roku dokumenta ni prevzel, je s potekom roka nastopila fikcija vročitve. Za to, da se šteje pošiljka za vročeno, zadošča potek petnajstdnevnega roka od puščenega sporočila, ne glede na nadaljnje postopanje z dokumentom. Vprašanje (ne)urejenega predalčnika ter vprašanje pravilnosti nadaljnjega postopanja vročevalca s pošiljko že po poteku omenjenega roka torej ne vpliva na pravilnost vročanja ter zato za odločitev ni pomembno."

Pravila ZUP o osebni vročitvi imajo namreč prednost pred pravili predpisov o poštnih storitvah, ki sicer odrejajo obveznost predalčnika. Torej se zgolj s tem, da naslovnik nima predalčnika, niti Pošta kot vročevalec niti naslovnik ne moreta izogniti dolžnostnemu ravnanju in posledicam osebnega vročanja po 87. členu ZUP.