Rešen primer
Št. 671
Zadeva: Stroški stečajnega upravitelja kot zakonitega zastopnika
Datum odgovora: 2. 12. 2011, pregled 3. 12. 2022 Status uporabnika: -
Vprašanje
Ali stečajni upravitelj, ki zastopa pravno osebo, ki je v stečaju, v pritožbenem postopku zoper upravno odločbo, lahko zahteva vračilo stroškov in nagrade, ki jo sicer lahko zahteva pooblaščeni odvetnik, ki zastopa stranko (fizično ali pravno osebo) v postopku ? Mišljeni so stroški po odvetniški tarifi.
Odgovor
Pravila o tem, kdo bo - na koncu postopka - nosil stroške upravnega postopka, določajo 113., 114. in 117. člen ZUP. V 115. členu ZUP pa je opredeljeno, kdo predhodno (začasno) trpi stroške v času pred samim koncem postopka (pred izdajo odločbe oziroma sklepa, s katerim se odloči o stroških postopka). Stroške, ki nastanejo posamezni stranki, trpi v vsakem primeru ta ista stranka (ne glede na to, ali je bil postopek začet na njeno zahtevo ali po uradni dolžnosti). Drugače je glede stroškov, ki nastanejo zaradi uvedenega postopka upravnemu organu. Načeloma je določeno, da stroške nosi stranka, ki je začela upravni postopek. V kolikor pa je postopek uveden po uradni dolžnosti, pa stroške organa trpi organ začasno sam, končno pa glede na izid postopka (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 375).
Poleg same pojmovne opredelitve stroškov postopka (in njihove odmejitve od „splošnih stroškov“) je namen 113. člena ZUP predvsem določitev temeljnih pravil o tem, kdo trpi te stroške. Ta pravila so opredeljena v prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena. Zakon nalaga upravnemu organu, da pri odločanju, kdo trpi stroške postopka, upošteva predvsem dve okoliščini, in sicer, kdo je zahteval začetek postopka, in okoliščina, v čigavo korist se je začeti postopek končal. Poudariti je potrebno, da v primerih, ko se je upravni postopek začel po uradni dolžnosti (ex offo), je bistvenega pomena okoliščina, ali se je za stranko postopek končal ugodno ali ne (načelo uspeha). Ne glede na izid postopka pa so tako imenovani osebni stroški (stroški za njen prihod, izgubo časa in zaslužka) vselej v breme stranke (drugi odstavek 113. člena ZUP).
V primeru, da je zastopnik stranke odvetnik, se glede višine nagrade o njegovem delu uporablja Odvetniška tarifa (Ur. l. RS, št. 2/15 in novele), na kar napotuje Pravilnik o stroških v upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 86/05) v 14. členu. Tudi če odvetnik specificira stroške v svoji vlogi, organ v skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP šele v izreku odločbe oz. sklepa odloči o tem, ali so nastali stroški postopka.
Stečajni upravitelj pa ima v upravnem postopku status zakonitega zastopnika pravne osebe, zato lahko uveljavlja samo stroške, ki jih po ZUP lahko uveljavlja stranka. Stečajni upravitelj namreč ni kot odvetnik pooblaščenec stranke, ZUP pa te dva zastopnika, zakonitega zastopnika in pooblaščenca ločuje v več elementih, tudi glede (ne)obračuna njunih stroškov v breme stranke v upravnem postopku. Zakoniti zastopnik v upravnem postopku zato ni upravičen do povračila po odvetniški tarifi. V področni zakonodaji, ki določa stečajnega upravitelja, pa ni določb, ki bi mu dajale posebno upravičenje mimo oz. nadrejeno ZUP.
Poleg same pojmovne opredelitve stroškov postopka (in njihove odmejitve od „splošnih stroškov“) je namen 113. člena ZUP predvsem določitev temeljnih pravil o tem, kdo trpi te stroške. Ta pravila so opredeljena v prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena. Zakon nalaga upravnemu organu, da pri odločanju, kdo trpi stroške postopka, upošteva predvsem dve okoliščini, in sicer, kdo je zahteval začetek postopka, in okoliščina, v čigavo korist se je začeti postopek končal. Poudariti je potrebno, da v primerih, ko se je upravni postopek začel po uradni dolžnosti (ex offo), je bistvenega pomena okoliščina, ali se je za stranko postopek končal ugodno ali ne (načelo uspeha). Ne glede na izid postopka pa so tako imenovani osebni stroški (stroški za njen prihod, izgubo časa in zaslužka) vselej v breme stranke (drugi odstavek 113. člena ZUP).
V primeru, da je zastopnik stranke odvetnik, se glede višine nagrade o njegovem delu uporablja Odvetniška tarifa (Ur. l. RS, št. 2/15 in novele), na kar napotuje Pravilnik o stroških v upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 86/05) v 14. členu. Tudi če odvetnik specificira stroške v svoji vlogi, organ v skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP šele v izreku odločbe oz. sklepa odloči o tem, ali so nastali stroški postopka.
Stečajni upravitelj pa ima v upravnem postopku status zakonitega zastopnika pravne osebe, zato lahko uveljavlja samo stroške, ki jih po ZUP lahko uveljavlja stranka. Stečajni upravitelj namreč ni kot odvetnik pooblaščenec stranke, ZUP pa te dva zastopnika, zakonitega zastopnika in pooblaščenca ločuje v več elementih, tudi glede (ne)obračuna njunih stroškov v breme stranke v upravnem postopku. Zakoniti zastopnik v upravnem postopku zato ni upravičen do povračila po odvetniški tarifi. V področni zakonodaji, ki določa stečajnega upravitelja, pa ni določb, ki bi mu dajale posebno upravičenje mimo oz. nadrejeno ZUP.
Kategorije
2.6 Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki) 6.4 Stroški postopka
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glejte Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.
Kontakt
O projektu
Sledite nam
Upravna svetovalnica 2024. Vse pravice pridržane.
Politika piškotkov