Prvostopenjski organ je po prepričanju stranke izdal nično odločbo. Zoper prvostopenjsko odločbo je sicer vložila pritožbo. Drugostopenjski organ pa je v pritožbenem postopku potrdil prvostopenjsko odločitev. Kateri organ je pristojen za nadzor nad organom, ki je izdal nično odločbo, če je slednjo pritožbeni organ potrdil v pritožbenem postopku? Kdo še odloča o izreku ničnosti upravne odločbe, kadar je zagotovljena dvostopenjskost upravnega odločanja?

Ničnost odločbe je izredno pravno sredstvo, katerega namen je odstraniti iz pravnega sveta odločbe, ki vsebujejo najtežje nezakonitosti. Glede na težo nezakonitosti, ki jo predstavljajo ničnostni razlogi, razglasitev odločbe za nično časovno ni omejena, ravno tako pa je tudi velik krog organov, ki so pristojni za uporabo tega pravnega sredstva (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 753).


S tretjim odstavkom 280. člena ZUP je opredeljena stvarna pristojnost za uporabo izrednega pravnega sredstva izreka ničnosti odločbe. Zakon dopušča, da ničnost ugotovi in odločbo izreče za nično organ, ki jo je izdal, drugostopenjski organ oziroma organ, ki je pristojen za nadzorstvo nad organom, ki jo je izdal. Ker zoper odločbe nekaterih organov po ZUP (glej 230. člen ZUP) in po področnih zakonih pritožba ni dovoljena, temveč jih je mogoče izpodbijati le v upravnem sporu pred sodiščem, omenjeni tretji odstavek 280. člena ZUP omogoča uporabo tega izrednega pravnega sredstva tudi zoper prvostopenjske akte omenjenih organov, pri čemer stvarno pristojnost za izrek odločbe za nično podeljuje tistim organom, ki v hierarhiji oblasti izvajajo nadzorstvo nad njimi. Kot izredno pravno sredstvo v praviloma dvostopenjskem upravnem postopku (razen omenjenih izjem kot jih določa zakon) o ničnosti poleg prvostopenjskega odloča le drugostopenjski organ oziroma če zaradi zakonske izključenosti pravice do pritožbe dvostopenjskost ni zagotovljena, organ ki v sistemu oblasti izvaja nadzor nad prvostopenjskim izdajateljem odločitve.


Ker je v našem primeru drugostopenjski organ potrdil prvostopenjsko odločitev, torej, ker gre za dvostopenjskost upravnega odločanja, pomeni da niso izpolnjeni pogoji, da bi se pristojnost za izrekanje ničnosti še posebej presojala z vidika sistemskega nadzora med organi. O izreku ničnosti upravne odločbe, tako odloča organ, ki sicer odloča o zakonitosti odločitve v pritožbenem postopku (drugostopenjski organ) oziroma zgolj če tega ni, drug organ, ki je pristojen za izvajanje nadzora. Drugostopenjski organ, kot nadzorstveni organ, mora na ničnostne razloge po uradni dolžnosti paziti že v pritožbenem postopku. Kljub pritožbenemu postopku pa stranke zaradi tega niso izključene od procesnega upravičenja, da od istega organa ponovno zahtevajo presojo konkretnih ničnostnih razlogov v skladu z 279. členom ZUP. Ob uveljavljanju pravice do sodnega varstva bi na slednje, enako kot upravni organ, po uradni dolžnosti moralo paziti tudi sodišče.


Zaradi teže procesnih kršitev v primerih obstoja ničnostnih razlogov in s tem povezanega javnega interesa za odpravo nezakonitih pravnih posledic, je treba postopati brez odlašanj, zato uporaba tega pravnega sredstva ni vezana na dokončnost ali pravnomočnost upravne odločbe, niti ni omejena samo na nadzorstvene organe. Prav tako je to edino pravno sredstvo po ZUP, ki se lahko uporabi kadarkoli in ni vezano na noben rok (prvi odstavek 280. člena ZUP).