Organ A mora pred izdajo odločbe pridobiti mnenje drugega organa (organ B). Ker je članom organa B potekel mandat, novi člani pa še niso bili imenovani, mnenja ne more podati. Kako naj ravna organ A? Naj kljub temu zaprosi za mnenje, da bo nastopila fikcija izdaje soglasja in bo lahko izdal odločbo, ali naj zgolj čaka na imenovanje novih članov?

Zbirno ali kompleksno odločbo izda več organov. Pri tem so možne naslednje oblike sodelovanja:
- dva ali več organov odločata enakopravno. V tem primeru vsak od njih odloči, organi pa se dogovorijo, kateri od njih bo odločbo izdal (208. člen ZUP);
- matični organ izda odločbo na podlagi soglasja, mnenja, dovoljenja ali potrditve drugega organa (npr. upravna enota izda dovoljenje za javno prireditev z živalmi na podlagi soglasja veterinarske uprave - gl. 209. člen ZUP).

Pri pojmu "soglasje" moramo paziti na to, ali gre za to, da se soglasje zahteva kot breme stranke v smislu priloge k vlogi, ali gre za postopek sodelovanja več organov pri odločanju, ko mora soglasje pridobiti organ izdajatelj od drugega organa - le v slednjem primeru se soglasje šteje za akcesorni akt in odločba za zbirno. O izdaji ali zavrnitvi soglasja se vedno izda posebni akt, ki kot akcesorni vsebuje smiselno enake sestavne dele kot odločba, lahko pa le odločitev o podaji soglasja oz. zavrnitvi z razlogi zanjo. Akcesorni akt pa nima narave odločbe z možnostjo izpodbijanja vsebine (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 578 in 580).

Po noveli ZUP-C velja kot pravilo predhodna pridobitev soglasja, kar pomeni, da ga mora organ izdajatelj pridobiti od drugega organa/ov pred odločitvijo. Bistvo problema v opisanem vprašanju je v tem, da organ A ve, da organ B ne more sprejeti odločitve, zato je vprašanje, ali naj 1) počaka na imenovanje novih članov, pa čeprav to pomeni prekoračitev roka za izdajo odločbe, ali 2) naj zaprosi za izdajo mnenja, saj bo po preteku roka nastopila fikcija izdaje soglasja in bo odločbo lahko izdal pravočasno.

Menimo, da zaprošanje organa B za mnenje v tem primeru ne bi bilo v skladu z namenom zakonske določbe. Načelo učinkovitosti oz. ekonomičnosti je sicer eno od temeljnih načel upravnega postopka, a že sam ZUP določa, da ima v razmerju do ostalih načel nekoliko podrejeno vlogo - organ mora kljub temu ravnati tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko pravilno ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba (14. člen ZUP). Določbe ZUP o sodelovanju organov sodijo v stvarno pristojnost, ki je temelj formalne zakonitosti, namen pridobivanja mnenja oz. soglasja pa je boljša razjasnitev dejanskega stanja, saj organi, ki mnenja oz. soglasja dajejo, običajno podrobneje poznajo posamezna vsebinska vprašanja o dejstvih, na podlagi katerih se izda odločba - mnenje / soglasje torej organu pomaga pri odločitvi (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 581). Glede na to mora organ A počakati na imenovanje članov organa B, pri tem pa naj pisno urgira, da se opisana situacija čim prej reši.