Upravni organ je vodil prekrškovni in upravni postopek. Zoper prvostopenjsko odločbo v upravnem postopku je bila vložena pritožba, kateri je organ druge stopnje ugodil in izdal odločbo, ki je bila vročena strankinemu zagovorniku – odvetniku. Zagovornik je z namenom povračila stroškov postopka, ki jih je imel s pritožbo (postopek se je končal ugodno za stranko), podal vlogo (zahtevek) za povračilo stroškov na prvostopenjski organ, vendar je v vlogi zapisal odvetniško tarifo za prekrškovni postopek namesto za upravni postopek, na katerega je pritožba vezana. Kaj pri napačni navedbi podatkov (npr. odvetniške tarife) v vlogi narediti? V katerem roku lahko zagovornik sploh poda zahtevek na organ za povračilo stroškov zagovornika v upravnem postopku?

113. člen ZUP določa, da stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka, gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Če je postopek začet po uradni dolžnosti zoper stranko, gredo stroški v breme stranke, če se je postopek zanjo končal neugodno. Kadar pa se je postopek za stranko končal ugodno, gredo stroški v breme organa, razen osebnih stroškov (strošek za prihod stranke, stroški zaradi izgube časa in zaradi izgube zaslužka). Stroški zagovornika so stroški stranke.

Povrnitev stroškov lahko stranka zahteva le do izdaje odločbe, sicer izgubi pravico do njihove zahtevati povračilo (prekluzivni rok) (116. člen ZUP). Organ, ki vodi postopek, mora poskrbeti, da bo stranka o tem predhodno obveščena (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 377).
Kadar gre za odvetnika kot strankinega zagovornika, se glede višine nagrade o njegovem delu uporablja Odvetniška tarifa (OT, Uradni list RS, št. 2/15 in nasl.), natančneje 4. člen (določanje vrednosti storitve), na kar napotuje Pravilnik o stroških v upravnem postopku (Uradni list RS, št. 86/05) v 14. členu. Tudi če odvetnik specificira stroške v svoji vlogi, organ v skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP šele v izreku odločbe oz. sklepa odloči o tem, ali so nastali stroški postopka. Uradna oseba določi njihov znesek, kdo jih mora plačati, komu in v katerem roku, ali navede, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep oz. da posebni stroški postopka niso nastali.

Če gre za izdajo odločbe na drugi stopnji, je za odločanje o stroških pristojen drugostopenjski organ (118. člen ZUP), razen če je bila prvostopenjska odločba odpravljena in zadeva vrnjena v ponovno odločanje. V ostalih primerih bi prvostopenjski organ zato moral zadevo glede odločanja o stroških postopka odstopiti v obravnavo drugi stopnji. Upravičenost do povračila se presoja po določbah 113. in 114. člena ZUP.

V našem primeru je odvetnik v svoji vlogi zapisal odvetniško tarifo za prekrškovni postopek, pri tem pa zahteva povrnitev stroškov za postopek s pritožbo v upravnem postopku. Pri tem velja opozoriti, da je organ vodil upravni in prekrškovni postopek. Menimo, da gre za nejasno vlogo, zato je prva dolžnost drugostopenjskega organa, da v roku petih delovnih dni zahteva, da se pomanjkljivosti odpravijo in določi rok, v katerem je treba vlogo popraviti (67. člen ZUP). Kršitev roka, ki ga zakon določa organu za poziv stranki (odvetniku) za odpravo pomanjkljivosti, nima prave sankcije, čeprav zakon določa, da mora zahtevati odpravo pomanjkljivosti v roku petih delovnih dneh (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 253).

Glede na določilo 116. člena ZUP, da je treba stroške priglasiti do izdaje odločbe, menimo, da je treba zahtevo za povrnitev stroškov v skladu s tretjo točko prvega odstavka 129. člena ZUP s sklepom zavreči kot prepozno.

Vseeno velja opozoriti, da četudi odvetnik že sam specificira stroške, je pravilno, da organ preveri, ali so ti stroški pravilno izračunani na podlagi OT. Pravilnik v 14. členu namreč določa, da mora uradna oseba preveriti, ali so priglašeni stroški v skladu z odvetniško tarifo, pri tem pa mora paziti, da se povrnejo le dejanski stroški zastopanja v višini, kot jo določa odvetniška tarifa; če so priglašeni višji stroški ali stroški, ki sploh niso nastali, jih uradna oseba ustrezno zniža, in v zavrnjenem delu zavrne. V kolikor so torej priglašeni stroški nižji od tistih, ki so navedeni v odvetniški tarifi, se upoštevajo zgolj dejanski stroški, če pa so ti stroški višji, se stroški izračunajo na podlagi odvetniške tarife, ne glede na to, kakšen je bil dogovor med stranko in njenim odvetnikom glede višine nagrade.