Med vodenjem upravnega postopka na zahtevo glavne stranke (npr. za izdajo gradbenega dovoljenja), je že priznani stranski udeleženec v tem postopku (npr. lastnik sosednje parcele, kjer se gradi) umrl. Brez soglasja stranskega udeleženca pa področnih predpisih ugodilne odločbe ni možno izdati (ker je urbanistična zahteva glede odmika objekta od meje sosednje parcele večja, kot pa je predvidena postavitev objekta investitorja). Ali je možno v postopku namesto stranskega udeleženca postaviti začasnega zastopnika zaradi čim hitrejše izdaje pozitivne odločbe, saj sicer stranka izpolnjuje vse pogoje za priznanje pravice?

Postavitev začasnega zastopnika v upravnem postopku je opredeljena v 51. členu ZUP. Začasnega zastopnika postavi organ stranki, če to narekuje nujnost zadeve (treba je opraviti dejanje, ki ga ni mogoče odložiti) ali interes stranke v več primerih, tudi npr. če procesno nesposobna stranka nima zakonitega zastopnika ali je treba opraviti kakšno dejanje zoper osebo, katere prebivališče je neznano in nima pooblaščenca, ali je treba opraviti dejanje, ki ga ni mogoče odložiti, stranke, njenega pooblaščenca ali zastopnika pa ni mogoče pravočasno povabiti, o tem jih je treba takoj obvestiti. Začasni zastopnik je lahko oseba, ki je blizu organu in zastopa stranko, dokler ne vstopi v postopek stranka sama ali njen pooblaščenec ali zakoniti zastopnik (Jerovšek in Kovač, 2010, Upravni postopek in upravni spor, str. 96 in nasl.).

V navedenem primeru ima v upravnem postopku položaj stranskega udeleženca z izkazanim pravnim interesom (v področnem zakonu) sedaj umrla oseba. A čim je osebi priznan pravni interes in dobi status stranskega udeleženca, ima v postopku enake pravice in obveznosti kot stranka (43. člen ZUP). Organ, ki vodi postopek, je dolžan ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba (44. člen ZUP). Ker ima stranski udeleženec v postopku procesno enak procesni položaj kot stranka, saj uveljavlja svoj pravni interes, je potrebno upoštevati načelo zaslišanja stranke (9.člen ZUP), kar pomeni, da mora imeti tudi stranski udeleženec možnost izjaviti se o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so predmet odločitve, že po ZUP, še toliko bolj pa, če to procesno pravico ali celo soglasje kot materialno-pravni pogoj za pozitivno odločbo, določi področni predpis.

V navedenem primeru je bilo med postopkom ugotovljeno, da je stranski udeleženec umrl, zato se upošteva določilo ZUP, da se upravni postopek nadaljuje, če gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike (50. člen ZUP). Organ mora pred nadaljevanjem postopka po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc in podatkov, ki jih lahko pridobi od drugih udeležencev v postopku, ugotoviti, ali so (že) znani pravni nasledniki umrlega.Če se ugotovi, da pravni nasledniki niso znani, ker npr. še teče zapuščinski postopek pred sodiščem, organ ravna po 267. in 268. členu Družinskega zakonika (DZ, Ur. l. RS, št. 15/17 in novele) in med matičnim upravnim postopkom z odločbo postavi skrbnika za poseben primer neznanemu lastniku premoženja, tj. bodočim dedičem umrlega stranskega udeleženca. Dolžnost skrbnika je, da kot zakoniti zastopnik poskrbi za varstvo pravic in koristi pravnih naslednikov umrlega stranskega udeleženca. Skrbnika za poseben primer sme namreč postaviti tudi organ, pred katerim teče katerikoli postopek, ob pogojih, ki jih določa zakon. A ta organ mora o postavitvi skrbnika obvestiti center za socialno delo. Kot skrbnika se lahko določi enega izmed predvidenih dedičev, a mora organ preveriti, ali nima ta oseba morda kolizije interesov z ostalimi možnimi dediči. Predvideni skrbnik mora podati soglasje. Če take osebe ni moč najti, se lahko kot skrbnika postavi skrbstveni organ, tj. CSD. Skbnik opravlja naloge do določitve pravnih naslednikov umrlega ali zaključka matičnega postopka, do česar prej pride. Čas mandata in obseg nalog (varstvo pravic stranskega udeleženca v temeljnem upravnem postopku) se odloči v izreku odločbe o postavitvi skrbnika. Mandat skrbnika naj zajema vse pravice stranskega udeleženca v matični upravni zadevi, npr. tudi morebitno vlaganje pravnih sredstev ali tožbe na sodišče.

V navedenem primeru torej ni možno zaradi hitrejše rešitve zadeve postaviti začasnega zastopnika, saj ga zakon za tovrstne primere ne predvideva. Organ pa naj uporabi institut skrbnika za poseben primer v skladu z Družinskim zakonikom in s tem prepreči nepotrebno zavlačevanje postopka in priznanje pravice glavni stranki, če ta izpolnjuje druge pogoje po področnih predpisih.