Izvajalec javne službe (npr. izvajalec poštnih storitev), ki je hkrati tudi nosilec javnega pooblastila, izda splošen akt (npr. predpiše pogoje izvajanja storitev in cenik), pred objavo katerega potrebuje soglasje drugega nosilca javnega pooblastila. Slednji mora po področni zakonodaji (glej na primer Zakon o poštnih storitvah) o izdaji soglasja odločiti v 30 dneh oz. v primeru, da so potrebni dodatni podatki, se po predhodnem obvestilu, rok podaljša za 15 dni. V primeru, da nosilec javnega pooblastila zamudi omenjeni rok velja pozitivna fikcija, da je soglasje dal. Ali gre v tem primeru za izdajo odločbe (soglasja) po ZUP? Ali mora organ uporabiti pravila ZUP v zvezi z dopolnitvijo vloge in dokaznim postopkom?

Drugi odstavek 2. člena ZUP določa, da se šteje, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari. Upravna zadeva je odločanje o konkretni pravici, pravni koristi ali obveznosti s področja upravnega prava (več o tem Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 44-46). Gre torej za oblastno ravnanje organov, ko se izdajajo oblastne odločitve v konkretnih in posamičnih zadevah. Nastane upravno-pravno razmerje, pri čemer oblastne odločitve spreminjajo pravni položaj strank v razmerju do oblasti.

V obravnavanem primeru ne gre za nastanek upravno-pravnega razmerja (ne gre za izdajo posamičnega akta), zato ne veljajo pravila ZUP. Pri 37. členu Zakona o poštnih storitvah (ZPSto-2, Ur. l. RS, št. 51/09 in novele) ne gre za soglasje pri odločanju o upravni zadevi v upravnem postopku, temveč za soglasje k izdaji splošnega akta (pogoji izvajanja storitev in cenik, ki se nanašajo na nepoimensko določene naslovnike in že nastale okoliščine - gre za splošne in abstraktne določbe). Zato pri navedenem ne gre za vprašanje uporabe ZUP, niti v smislu dopolnjevanja vloge niti dokazovanja, kajti pri tem gre za sprejemanje pogojev izvajanja storitev in ne ugotavljanja dejstev. Hkrati pa tudi po materialni definiciji upravne zadeve ne gre v navedenem primeru niti za odločanje o konkretni upravni zadevi. Soglasje se tako daje ali zavrne v formi dopisa, ne odločbe oz. drugega posamičnega upravnega akta.

Glede izdanega soglasja k splošnemu aktu (pogoji za izvajanje storitev in cenik) ni možen upravni spor, saj kot smo omenili zgoraj ne gre za posamični upravni akt, možno pa je sodno varstvo v okviru presoje ustavnosti in zakonitosti izdanega splošnega akta pred Ustavnim sodiščem.


Glej tudi članek Raba ZUP pri aktih nosilca javnih pooblastil, za primer agencij, npr. agencije za energijo.