V primeru, ko nastopi fiktivna osebna vročitev, vročevalec namesto vročilnic organu vrača sporočila o prispelem pismu. Ali je to obvestilo dokument, ki potrjuje pravilnost fiktivne vročitve?

V primeru, ko naslovnik dokumenta ne prevzame v zakonitem roku in mu ga vročevalec pusti v predalčniku, organ pa o tem obvesti z vročilnico, je postopanje vročevalca napačno, saj iz vročilnice ne izhajajo ključne pravno relevantne okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče preizkusiti, ali je bila vročitev pravilno opravljena. Bistveno je namreč vprašanje, ali je bil naslovnik seznanjen, da bo po poteku zakonitega roka od dneva, ko je bilo sporočilo puščeno v poštnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice oz. na drugem primernem mestu (87. člen ZUP), nastala fikcija vročitve. Če organ, ki dokument vroča na podlagi fikcije, takšnega dokazila nima med dokumenti upravne zadeve, naslovnik lahko oporeka dejstvu, da je bil z njim seznanjen. To pa v primeru instančne oz. sodne presoje pomeni, da pogoji za nastanek fiktivne vročitve niso izpolnjeni oz. dokazljivi.
Obvestilo o nastanku fiktivne vročitve je po sodni praksi predpogoj, da lahko nastane fiktivna vročitev, zato mora o tem obstajati dokaz. Ravno zato je ovojnica za osebno vročanje opremljena z dvema identičnima sporočiloma. Vročilnica je tisto obvestilo, ki mora biti vrnjeno organu, ki je vročitev odredil, le, če pride do dejanske vročitve dokumenta (v roke naslovniku).