V upravnem postopku je bila na podlagi področnega zakona izdana odločba stranki, tj. dovoljenje za izvajanje dejavnosti, ki vključuje tudi sedež oziroma poštni naslov opravljanja dejavnosti, saj so značilnosti objekta, kjer se dejavnost opravlja, merodajne za odločitev (materialni pogoji za pridobitev dovoljenja). Odločba je postala dokončna in pravnomočna. Nosilec dejavnosti – stranka je eno leto po pravnomočnosti odločbe organ obvestil o spremembi svojega naslova. Ali organ lahko ali celo mora izdati novo odločbo, s katero bi posegel v že izdano pravnomočno odločbo? V novi odločbi bi organ navedel (v uvodu, izreku in obrazložitvi), da se v že izdani pravnomočni odločbi spremeni naslov stranke, ostale dejavnosti pa ostanejo iste.

Skladno z določbami četrtega odstavka 225. člena ZUP je pravnomočno odločbo mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom. Namen pravnomočnih aktov je doseči njihovo neizpodbojnost in določeno nespremenljivost (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 629). Pravnomočnost odločbe zagotavlja že 158. člen Ustave RS, ki določa, da pravnih razmerij, urejenih s pravnomočno odločbo, ni mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti, razen v primerih, ko se lahko uporabijo izredna pravna sredstva, ki jih določa zakon (Jerovšek, Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 198).

Sprememba naslova opravljanja dejavnosti v predmetni zadevi pa pomeni glede na določila oziroma pogoje področnega zakona spremembo enega izmed pogojev za pridobitev oziroma nosilstvo pravice po odločbi, tj. za izvajanje dejavnosti. Ker so značilnosti objekta, kjer se dejavnost opravlja, merodajne za odločitev (materialni pogoji za pridobitev dovoljenja), se odločba izda že po sestavinah izreka tako praviloma ne le za določeno dejavnost, določenemu nosilcu (stranki), ampak tudi za izvedbo na določenem naslovu oziroma v konkretnem objektu. Torej se s spremembo naslova izvajanja oziroma črpanja pravice spreminja (v delu) sam predmet postopka oziroma odločanja in končne odločitve, ne samo merodajno dejstvo za odločitev. Pri tem bi lahko šlo za spremembo zahtevka, saj se je spremenilo eno od ključnih dejstev in tudi element zahtevane pravice. Sprememba zahtevka pa je možna po 133. členu ZUP do izdaje odločbe prve stopnje, ne potem.

Obvestilo stranke o spremembi naslova mora glede na navedeno zato pristojni organ obravnavati kot zahtevo za začetek postopka, saj gre za novo zadevo, upoštevajoč načelo zakonitosti, ki določa, da organ odloči na podlagi zakona (6. člen ZUP) in načelo materialne resnice, ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). Odloča se namreč na podlagi dejstev, obstoječih v času odločanja na prvi stopnji, pri tem pa se upošteva tudi tedaj veljavno pravo (ki se je lahko od izdaje prejšnje odločbe spremenilo, prim. 238. člen ZUP in 251. člen ZUP). Zavoljo obojega bi lahko konkretna stranka prej izpolnjevala pogoje za pridobitev pravice, sedaj pa ne (več) - ker ima novi objekt druge značilnosti in ker so lahko v veljavi nova splošna pravila. Z vlogami so mišljene zahteve, predlogi, prijave, prošnje, pritožbe, ugovori in druga dejanja, s katerimi se posamezniki ali pravne osebe oziroma organizacije obračajo na organe (63. člen ZUP). Obvestilo o spremembi naslova je zato možno obravnavati kot vlogo za odobritev opravljanja dejavnosti na novem naslovu, torej po namenu, ki ga stranka z vlogo zasleduje oziroma kot velja po veljavnih predpisih. Določbe ZUP, ki veljajo za zahtevo, veljajo tudi za prošnjo ali drugo vlogo, ki je po naravi stvari izenačena z zahtevo (125. člen ZUP), v navedenem primeru prošnja stranke, da se ji prizna sprememba naslova za opravljanje dejavnosti. V opisanem primeru organ zahtevka ne sme obravnavati kot da je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno (129. člen ZUP) saj gre za drugačno dejansko stanje in dejstva v postopku, ki jih je potrebno na novo ugotavljati v ugotovitvenem postopku in izdati novo odločitev.

Obvestilo o spremembi naslova opravljanja dejavnosti predstavlja novo dejansko stanje in nova dejstva, na podlagi katerih je potrebno v ugotovitvenem postopku ugotavljati ali so zakonski pogoji za opravljanje dejavnosti izpolnjeni, pa tudi element odločitve oziroma priznane pravice: dovoljenja za dejavnost na objektu A, ne kateremkoli. Sprememba naslova pomeni spremembo lokacije opravljanja dejavnosti, kar lahko vpliva tudi na ostale zakonsko določene pogoje za opravljanje navedene dejavnosti in ne pomeni nujno enake odločitve, kot je bila prvotna. Sprememba pravnega in dejanskega stanja namreč ne vpliva na prvotno – pravnomočno odločbo. Ob tem ni možno kar vnaprej predvidevati, da bo odločitev enaka kot o prvotnem zahtevku (dovolitev).