V upravnem postopku je udeleženih več strank. Vse stranke podajo izjavo, da se odpovedujejo pritožbi, pri čemer zadnja stranka poda izjavo dne 12. 11. 20xx. Kdaj postane odločba v tem primeru pravnomočna, z dnem odpovedi pritožbi ali naslednji dan?

Ali naj organ upošteva datum prejema ali datum oddaje na pošto, kadar stranka izjavo o odpovedi pravici do pritožbe odda priporočeno po pošti? Kdaj tedaj postane odločba dokončna?

Ali lahko upravni organ zavrne upoštevanje izjave o odpovedi pravici do pritožbe zgolj zato, ker še ni prejel povratnice o vročitvi odločbe, čeprav je stranka z odločbo dejansko seznanjena in je podala podpisano izjavo o odpovedi, ki vsebuje vse relevantne podatke o zadevi?

Pri odpovedi pravici do pritožbe, katere namen je omogočiti stranki hitrejšo pridobitev materialne pravice, ki jo uveljavlja v postopku, gre za strankino zavestno opustitev zakonske in ustavne pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS, Ur. l. RS, št. 33I/91 in novele) (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 199).

Odpoved pritožbi, kot določa peti odstavek 229.a člen ZUP, učinkuje od dneva, ko organ od stranke dobi pisno ali ustno izjavo na zapisnik. Ker gre v našem primeru za več strank v upravnem postopku, postane odločba prve stopnje dokončna, šele ko se pritožbi odpove zadnja stranka (224.a člen ZUP), saj se odpoved pravici do pritožbe ne more več preklicati (četrti odstavek 229.a člen ZUP), razen izjemoma kot to določata tretji in četrti odstavek 229.a člena ZUP (Če gre za enostavne upravne zadeve ali zadeve manjšega pomena, pod pogojem, da je v postopku udeležena le ena stranka in da je bila odpoved dana pred vročitvijo odločbe. Preklic odpovedi pritožbo je možen le do vročitve odločbe.).

V primeru, ko se stranka odpove pravici do pritožbe, velja enako pravilo kot če stranka pritožbe ne vloži, tj., da pravnomočnost nastopi hkrati z dokončnostjo (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 200) z dnem odpovedi pritožbi (tj. z dnem vložitve ali oddaje pisne izjave priporočeno po pošti oz. podaje ustne izjave na zapisnik pri organu). Namreč procesna predpostavka za izpodbijanje odločbe v upravnem sporu ali drugem sodnem postopku je predhodno izčrpanje pravice do pritožbe.

Zakon o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/2006 in novele) v 6. členu določa, da upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila ali pa ga je vložila prepozno (glej tudi Kovač in Remic, Izvršljivost, dokončnost in pravnomočnost upravnih aktov, Pravna praksa, 2008, str. 14-17; Grmek in Sever, Izbrani primeri dilem varstva pravic strank v upravnih zadevah, XVII. Dnevi slovenske uprave, 2010, str. 1-22).

V zvezi z vprašanjem glede dneva prejema izjave in posledično začetka njenega učinkovanja velja za izjavo o odpovedi pravice do pritožbe enako pravilo kot za vse ostale strankine vloge, ki niso specifično urejene (glej tudi primer“Čas vloge, če oddana po navadni pošti z označbo datuma oddaje ali po elektronski pošti” z dne 5. 9. 2011). To pomeni, da se v primeru, ko je vloga poslana priporočeno po pošti (oz. kadar je iz prejete pošiljke jasno in nedvoumno označen poštni žig oddaje), kot dan prejema te vloge pri organu šteje tisti dan, ko stranka vlogo odda na pošti. Gre za t. i. oddajno teorijo, kot določa drugi odstavek 68. člena ZUP. Tedaj šteje zadeva kot dokončno in tudi pravnomočno, saj brez izčrpanosti dovoljene pritožbe, tožba ni dopustna, z dnem oddaje izjave o odpovedi na pošto.

Podobno bi veljajo, čeprav tedaj velja t. i. prejemna teorija, če bi stranka izjavo o odpovedi pritožbe oddala preko elektronske pošte (glej prvi odstavek 68. člena ZUP). Datum prejema vloge pri organu bi se v tem primeru določil kot dan, ko informacijski sistem organa ali informacijski sistem, zadolžen za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, registrira prejem vloge. V praksi to običajno nastopi neposredno po strankinem elektronskem oddajanju vloge, kjer je tudi treba poudariti, da se kot prejem vloge v informacijskem sistemu šteje že sam prejem vloge v informacijski sistem oz. elektronski predal organa, ne pa na primer evidentiranje take vloge s strani uradne osebe v sistem za upravljanje z dokumentarnim gradivom.

V konkretni situaciji torej, ko imamo več strank in se je zadnja med njimi odpovedala dne 12. 11. 20xx, nastopita dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost izdane odločbe dne 12. 11. 20xx.

Vročanje predstavlja materialno dejanje prenosa dokumentov od oblastnih organov do naslovnikov, njegov ključni namen pa je zagotoviti, da se naslovnik seznani z vsebino dokumenta. Gre za procesno predpostavko za nastop pravnih posledic vročitve (drugi odstavek 83. člena ZUP). Z vročitvijo se stranki omogoči seznanitev z dokumentom, kot tudi možnost izjave (7. člen ZUP in 9. člen ZUP) ter učinkovito uveljavljanje pravnih sredstev (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 525).

Če se denimo izkaže, da je vročevalec pustil obvestilo o prispelem pismu v napačnem hišnem predalčniku, do učinkov fikcije vročitve ni prišlo. V takem primeru velja odločba za vročeno šele, ko jo naslovnik dejansko prejme (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 546).

Veljavna vročitev (neposredna ali fiktivna) sproži pravne posledice – predvsem začetek teka pritožbenega roka, ki začenja teči od dneva vročitve odločbe (drugi odstavek 235. člena ZUP). Rok za pritožbo je praviloma 15 dni, če zakon ne določa drugače – npr. Gradbeni zakon (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.) določa 8-dnevni rok, po katerem odločba postane dokončna z njegovim iztekom.

Pravilno vročanje dokumentov je ključno, saj poleg seznanitve z vsebino dokumenta povzroča tudi pravne posledice, vezane na datum vročitve. Vročitev je pogoj za začetek teka rokov, dokončnost, pravnomočnost, izvršljivost in uporabo pravnih sredstev. Če vročitev ni bila opravljena po predpisih, roki ne začnejo teči, postopek pa ostane nedokončan (Kovač in Kerševan, Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 525–529).

Stranka ima pravico do pritožbe na podlagi 229. člena ZUP. Če se vse stranke v postopku (tudi stranski udeleženci po 43. členu ZUP) odpovejo pravici do pritožbe, odločba postane dokončna in pravnomočna z dnem, ko se pritožbi odpove zadnja izmed njih (224. člen ZUP in 224.a člen ZUP). V tem primeru postane odločba izvršljiva takoj, ne glede na to, da pritožbeni rok še ni potekel (drugi odstavek, 4. točka 224. člena ZUP).

Odpoved pravici do pritožbe učinkuje od dneva, ko organ prejme pisno izjavo ali ko stranka poda ustno izjavo na zapisnik. Izjava mora biti podana kot formalna vloga s predpisanimi sestavinami, jasno in nepogojno (229.a člen ZUP). Glej tudi sodbo UPRS I U 770/2018-13 z dne 12. 3. 2019.

V primeru, da je iz dokazov nedvomno razvidno, da je bil stranski udeleženec z odločbo in njeno vsebino dejansko seznanjen določenega dne (npr. s podpisom ali drugim potrjenim dokazilom), potem se šteje, da je bila odpoved pravici do pritožbe, ki je bila podana po tej seznanitvi, veljavno in učinkovito dana z dnem, ko je organ prejel ustrezno izjavo.