Ali je potrebno k tožbi za sprožitev upravnega spora priložiti izvirni izpodbijani upravni akt, ali se lahko priloži kopija in ali mora biti ta overjena? V koliko izvodih je potrebno tožbo (s prilogami) vložiti? Ali je na voljo vzorec tožbe?

Smisel upravnega spora je sodni nadzor nad zakonitostjo delovanja uprave, po postopku kot ga določa Zakon o upravnem sporu
(ZUS-1, Ur. l. RS 105/06 in novele).

Sprožitev upravnega spora je pravica, ki jo lahko izkoristi oseba, ki meni, da ji je bila z dokončnim upravnim aktom kratena pravica ali pravna korist, če je prej uporabila redna pravna sredstva (tj. pritožbo). Tako je sprožitev upravnega spora odvisna od tožnika, ki je bil glede na 17. člen ZUS-1 stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta oz. od zastopnika javnega interesa po 18. členu ZUS-1.

Upravni spor se začne s tožbo, ki ima obvezne sestavine in naslednje priloge, določene v 30. členu ZUS-1 (glej tudi Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 702).

Sestavine tožbe so (kar pomeni strukturo vzorca):

*tožnikovo ime in priimek ter prebivališče oziroma njegovo ime in sedež,
*naziv toženca (npr. Republika Slovenija, občina ali nosilec javnega pooblastila, odvisno od tega, kdo je izdatalelj dokončnega upravnega akta),
*upravni akt, ki se izpodbija s tožbo,
*razloge tožbe (kateri razlog, npr. napačno dejansko stanje ali bistvene postopkovne napake),
*predlagati, kako in v čem naj se upravni akt odpravi, tj. 1. določen zahtevek glede glavne stvari in 2. stranskih terjatev, 3. dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, in 4. dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo (nekoliko drugače pa, če se zahteva ugotovitvena sodba, in sicer je treba navesti dejanje, kje in kdaj je bilo storjeno, organ ali uradno osebo, ki je to storila, dokaze o tem in zahtevek, naj se poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine ugotovi, odpravi oziroma prepove).
*V zadevah, kjer je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, mora biti v tožbi določena tudi vrednost spornega predmeta.
Priloge k tožbi so:

*upravni akt, ki se izpodbija, v izvirniku, prepisu ali kopiji, razen če je upravni spor sprožen zaradi molka organa,
*v izvirniku ali v prepisu v celoti ali v izvlečkih priložiti listine, ki se nanašajo na zadevo, kolikor niso že v upravnem spisu,
*po en prepis ali kopijo tožbe in vseh prilog za toženo stranko, če je z upravnim aktom prizadet še kdo, pa tudi zanj,
*pooblastilo, če ima tožnik pooblaščenca,
*plačilo takse, določeno v predpisih o sodnih taksah, oz. potrdilo o plačani taksi.
Upravni spor se začne s tožbo, ki ji je potrebno priložiti izpodbijani upravni akt, lahko v izvirniku, prepisu ali kopiji. Overitev kopije zakon ne predpisuje, zato ni nujna (v skladu z načelom minimalnih standardov, ki jih določajo predpisi, pa stranki zaradi večje varnosti ni prepovedano dosegati višje standarde pristnosti dokumentov). Tožbo je z vsemi prilogami potrebno vložiti v najmanj dveh izvodih, oziroma toliko kolikor je potrebno za sodišče in ostale osebe, ki so imele položaj stranke v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta.




Če se tožnik sklicuje na določeno navedbo in zanjo predloži kot dokaz npr. sodbo, ki jo je sodišče izdalo v drugem postopku, mora praviloma predložiti tudi to, ne zadošča samo navedba opravilne številke. Ne velja torej, da bi moralo sodišče samo poiskati referenčni akt, lahko pa to stori. Sodišče stranke namreč lahko povabi k razpravi, jim naloži rok za dopolnitve z dejstvi in dokazi in tudi samo pridobi potrebne podatke (45. člen ZUS-1). Stranke pa v tožbi ne morejo navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo izpodbijanega akta. Če se stranka ni udeleževala postopka in je bila v postopke povabljena kot stranski udeleženec, prav tako ne more vlagati tožbe in navajati dejstev, zaradi katerih bi morda lahko uspela v upravnem sporu, če bi jih že prej neuspešno uveljavljala v upravnem postopku. V tožbi lahko tožnik navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi samo, če so obstajali med odločanjem na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Zlasti to velja tudi za osebo, ki ima položaj stranke, ker bi zanjo odprava ali sprememba izpodbijanega akta pomenila neposredno škodo (19. člen ZUS-1, Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 261, 272). Sodišče sicer lahko samo izvaja vse dokaze, za katere meni, da so potrebni in bodo prispevali na zakonito in pravilno odločitev in ni vezano samo na dokazne predloge strank (20. člen ZUS).