Ali je potrebno izdati odločbo ali kak drug akt o prenehanju pravice, če se po področnem zakonu izpolni pogoj za prenehanje te pravice (npr. v postopku dodelitve skrbništva mladoletni osebi skrbništvo preneha po zakonu, ko oskrbovanec dopolni 18 let ali mu je z odločbo sodišča priznana popolna poslovna sposobnost)?

Upravni organ dodeli pravico s posamičnim upravnim aktom – odločbo.

Tako je center za socialno delo imenoval skrbnika z odločbo, v kateri določi njegove dolžnosti ter obseg njegovih pooblastil (186. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur. l. SRS, št. 15/1976 in novele). Toda ZZZDR ne velja več glede na Družinski zakonik (Ur. l. RS, št. 15/17 in nasl.), saj je pristojnost za to odločanje prešla na sodišče.

Postopek sodišča po DZ podrejeno ureja Zakon o nepravdnem postopku (ZNP, Ur. l. RS, 16/19), za eventualno sodelovanje CSD v sodnem postopku pa v primeru, da niti DZ niti ZNP nimata odločb, velja smiselna raba ZUP (4. člen ZUP).

Sicer praviloma velja, da četudi zakon ne ureja izgube pravice, se analogno uporabijo določbe zakona, ki določa pridobitev pravice. Torej pristojni organ lahko skrbnika, če npr. skrbništvo ne preneha za odločene primere že po zakonu (npr. s polnoletnostjo oskrbovanca), enako z odločbo tudi razreši, če ugotovi, da je pri opravljanju skrbniških dolžnosti malomaren, da zlorablja svoje pravice ali da s svojim delom ogroža varovančeve koristi ipd. Odločba o dodelitvi skrbnika je t. i. temporarna odločba, ki preneha veljati po določenem času oz. takrat, ko to določa materialna zakonodaja (z določitvijo pogojev o prenehanju določene pravice ali obveznosti). Nekateri strokovnjaki menijo (prim. Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 390), da se v takem primeru tudi brez izrecne zakonske podlage lahko izda ugotovitvena odločba zaradi pravne varnosti oz. javnega interesa ali interesa stranke.